izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga posesti - neobstoj pogodbe - najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved
Ker prvi toženec prebiva v stanovanju, ki je v lasti tožnikov, z njima pa ni sklenil najemne pogodbe, niti ni naveden kot uporabnik v najemni pogodbi z dne 27. 5. 1992, tožnika od njega upravičeno zahtevata izselitev in izročitev stanovanja prostega vseh oseb in stvari.
Najemno pogodbo je mogoče odpovedati le, če lastnik najemnika predhodno pisno opozori na kršitev, na način njene odprave in če mu da primeren rok za odpravo kršitve. Ta rok ne sme biti krajši od 15-tih dni. V konkretnem primeru sta tožnika prvemu tožencu opomin tudi poslala. Res je, da sta mu za odpravo kršitve, to je plačilo zapadlih najemnin in stroškov stanovanja, ponudila najkrajši možen rok (to je 15 dni), vendar to ne pomeni, da rok ni primeren. Ker gre pri načinu odprave kršitve za plačilo (ki ni zamudno opravilo) in tudi višina zneska ni bila taka, da bi sama po sebi terjala razmislek o daljšem roku, bi moral pritožnik pojasniti razloge, za svojo trditev o neprimerni dolžini roka.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnin kupcu - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odločanje po uradni dolžnosti - določitev roka - okoliščine primera - najemno razmerje
Sodišče je dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino ter jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Upnikov predlog za izselitev dolžnika zato ni potreben, saj zakon sam daje podlago za takšno odločitev sodišča. Zato odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker 15-dnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, ni ovire, da ne bi sodišče sámo, brez predloga stranke sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje dopolnilo s takšno odločitvijo.
Rok za izpraznitev nepremičnine izrecno z zakonom ni določen, gre za prosto in svobodno odločitev sodišča o tem, kakšen rok bo dolžniku naložilo. Pri odločitvi o postavitvi roka, v katerem mora dolžnik nepremičnino izprazniti in jo izročiti kupcu v posest, pa so pomembne tudi okoliščine posameznega primera.
pogoji za odreditev pripora - ponovitvena nevarnost
Prepričljivi so razlogi, ki kažejo na ponovitveno nevarnost obdolženca. Res je, da obdolženec za obravnavana kazniva dejanja še ni bil obsojen kot pravilno izpostavlja pritožnik, vendar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo druga dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz teže obravnavanega kaznivega dejanja ter osebnih lastnosti obdolženca, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže, da naj bi si obdolženec z izvrševanjem tovrstnega kaznivega dejanja zagotavljal sredstva za preživljanje.
Tožnica je z vložitvijo tožbe prvi toženki povzročila stroške, zato ne more biti upoštevno dejstvo, da služnosti ne potrebuje več, prav tako ne pritožbena navedba, da stroškov zaradi nizke pokojnine ne more plačati.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - običajno plačilo
Ker je izvedenec ob zaslišanju pojasnil, da je strokovnjak na področju gradbeništva, saj je tudi projektant, nadzorni in vodja gradbenih del, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem izvajalcev, pritožbeno sodišče soglaša, da je njegova strokovna ocena tržne vrednosti izvedenih del, oblikovana na podlagi izkušenj, ustrezna glede na kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ. Gre za vrednost, ki predstavlja krajevno običajno plačilo glede na izvedena dela in njihovo kvaliteto. Izvedenec je res dodal, da ta cena velja ob pogoju, da je gradbišče formirano in če so odbiti fiksni stroški za vodenje gradbišča, nadzor, formiranje gradbišča in podobno. Vendar v konkretnem primeru takšni dodatni fiksni stroški niso bili zatrjevani in jih tudi tožnik v pritožbi ne izpostavlja.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
Ko je stečajna upraviteljica od uvedbe stečaja stečajnega dolžnika vstopila v pravde stečajnega dolžnika, je pravilno ravnala, ko je te pravde nadaljevala. Zatrjevana škoda tožnikov, kar naj bi bili pravdni stroški, katerih nista dobila izplačanih, pa ni škoda, za katero odgovarja stečajna upraviteljica. Njeno ravnanje ob odločanju o obeh pravdah, je bilo pravilno v času, ko je te odločitve sprejela in je eden izmed upnikov, ki je zagotavljal stroške teh pravd, te obveznosti tudi izpolnjeval. Dejstvo, da je ta družba šla kasneje v stečaj, pa v trenutku sklepanja dogovora o povračilu stroškov, ni odločilno. Ko je stečajna upraviteljica sklepala ta dogovor, je bila ta družba (upnik) dobro stoječa družba.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem obračuna bruto zneska ter odvoda davkov in prispevkov v istovrstnih zadevah, že zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
tožba za vrnitev darila - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - vračilo darila - dopolnitev nujnega deleža - obseg prikrajšanja - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - namen plačila - prenos denarnih sredstev - darilo
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je oblikovalne in dajatvene narave. Z oblikovalnim zahtevkom mora prikrajšani nujni dedič zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče, v nasprotnem se vrača neposredno upravičencu. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da višino prikrajšanja (matematično zneskovni izračun) sodišče praviloma res ugotovi v pravdi, a ni izključeno, da se to ne bi moglo dokončno opraviti v še odprtem zapuščinskem postopku – da se torej v materialno pravnem pogledu glede na 28. člen ZD, upoštevajoč tudi 35. člen ZD, v zapuščinskem postopku ugotavlja vrednost čiste zapuščine in izračuna nujni delež ter posledično prikrajšanje.
Do vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pride le v obsegu, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. V primeru, da se zahteva vračanje več daril, je treba uporabiti 38. člen ZD, ki določa, da se darila vračajo začenši od zadnjega darila in nato dalje v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana, istočasno dana darila pa se vračajo sorazmerno.
Zapustnik ne zase ne za svojo ženo ni bil dolžan prispevati prvemu tožencu za preživljanje ničesar več, saj mu je za stroške preživljanja skladno s pogodbo dal nepremično premoženje. Zato je navedeni znesek pravilno ovrednoten kot darilo. Sodišče zapustniku ne odreka pravico do prostega razpolaganja z lastnimi sredstvi. Zapustnik je s tem sredstvi prosto razpolagal tako, da jih je podaril prvemu tožencu. Darilo pa zapade pod določila o prikrajšanju nujnega deleža v obsegu prikrajšanja.
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - prodajalka - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ni odločilno, da ima tožena stranka tudi po tem, ko tožnica ni več zaposlena pri njej, najeto delovno silo preko agencije, kar je bila praksa tožene stranke tudi v času tožničine zaposlitve pri njej. To samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta zaposlovanja za določen čas. To, da so napoteni delavci ali pa drugi delavci, zaposleni pri toženi stranki, zanjo opravljali delo, še ne daje podlage za zaključek, da je tožena stranka imela trajno potrebo po tožničinem delu. Pritožba se zavzema za logiko, kot da gre za spor iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je ključno vprašanje, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pa za spor iz naslova transformacije ni pomembno. Odločilno v predmetnem sporu je, da razlogi za sklenitev treh pogodb o zaposlitvi za določen čas niso bili le formalni oziroma zgolj fiktivni, ampak objektivno pogojeni - tako po vsebini kot po predvidenem času trajanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010596
OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 92. ZPP člen 78, 79. ZDPra člen 1, 7, 7/1.
zastopanje državnega pravobranilstva - pooblastilo za zastopanje - zakonsko pooblastilo - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - vrnitev premičnin - vrnitev zaseženih predmetov - zahtevek za plačilo odškodnine - denarna odškodnina za gmotno škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Državni pravobranilec je imel že v zakonu podlago za to, da je opravljal naloge državnega pravobranilstva, torej tudi zastopal državo v postopkih pred sodiščem in posebnega pooblastila ni rabil. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko državne pravobranilke ni pozivalo, da predloži oziroma izkaže pooblastilo. Veljavna in v celoti upoštevna so tudi vsa pravdna dejanja, ki jih je toženka opravila po državni pravobranilki.
Tožnikov zahtevek za vrnitev ročnih ur je bil zavrnjen, saj je bilo ugotovljeno, da so mu bile ure vrnjene.
Zavrnjen je bil tudi podredni zahtevek za plačilo materialne škode iz naslova nevračila ročnih ur. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti istočasno izpolnjene vse predpostavke (protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost). Tožniku dveh elementov (da bi toženka ravnala protipravno in da bi tožniku nastala škoda), ki morata biti podana za odškodninsko odgovornost, ni uspelo izkazati.
pravnomočen izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov
Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti.
stroški postopka - priznanje terjatve v stečajnem postopku - potrebni stroški - končni uspeh stranke v pravdi
Tožba tožeče stranke je v razmerju do prve toženke pravnomočno zavržena. V konkretni pravdi za tožečo stranko takšna odločitev pomeni neuspeh. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da je v stečajnem postopku že dosegla priznanje svoje terjatve in z zahtevkom uspela ter da je zato sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zaključilo, da ni uspela. Tožeča stranka je (ravno zaradi priznanja iste terjatve v stečajnem postopku) v razmerju do prve toženke propadla v tem pravdnem postopku.
Za odločitev o stroških je odločilno namreč načelo končnega uspeha. S stališča tožene stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP zavrnilna sodba ali pa sklep o zavrženju tožbe (pri čemer je že bilo zavzeto stališče, da se - čeprav je tožeča stranka imela ob vložitvi tožbe pravni interes zanjo, pa se je izkazalo, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več - šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla).
ZIZ člen 272, 271/1. ZGD-1 člen 501, 501/3, 482, 482/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na izključitev družbenika iz družbe - skupno premoženje zakoncev
Tožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika.
ZObr člen 97f, 100a, 100a/3.. ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 156, 200.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Predmet tega spora se nanaša tudi na opravljanje nevarnih nalog v istem spornem obdobju. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo o tem, da niso izpolnjene procesne predpostavke za izpodbijanje odločbe tožene stranke z dne 13. 11. 2015, glede katere se tožnik zavzema za priznanje višjega dodatka za nevarne naloge. Ker tožnik zoper odločbo ni ugovarjal (3. odstavek 100.a člena ZObr), sodno varstvo za izpodbijanje odločbe ni dopustno (100.a člen ZObr). Zato je bila tožba v zvezi z zahtevkom za spremembo odločbe glede višine dodatka pravilno zavržena (274. člen ZPP).
To pa ne pomeni, da je nedopustno tudi sodno varstvo glede ostalega zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano opravljanje nalog v nevarnih pogojih. V tem delu gre za tožbeni zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela. Pogoj za odločanje o tovrstnem zahtevku ni predhodno izpodbijanje omenjene odločbe, saj gre za denarni zahtevek, glede katerega je dopustno neposredno sodno varstvo (200. člen ZDR-1).
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
ničnost - provizija za nepremičninsko posredovanje
Sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila provizije, dogovorjene v 4. členu Pogodbe, vendar ne v dogovorjenem enem procentu, temveč v višini 0,5 %, upoštevaje določbo petega odstavka 25. člena ZNPosr. Pritožbeno stališče tožene stranke, da je celotno določilo 4. člena Pogodbe, ker to vsebuje v nasprotju z zakonom dogovorjeno 1 % provizijo, nično, je zgrešeno. Sankcija ničnosti, kot to določa 86. člen OZ, v obravnavanem primeru ni upoštevna, ker ne gre za kršitev prepovedi, ki je predpisana v javnem interesu. Gre zgolj za neenakovrednost dajatev, ki se lahko sanira. Določilo 4. člena posredniške pogodbe, da je posrednik upravičen do plačila posredniške provizije tudi v primeru, če naročitelj sam proda nepremičnino, ki je predmet pogodbe, je zato veljavno. Višino provizije pa je treba po petem odstavku 25. člena ZNPosr omejiti na eno četrtino s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (2 %), to je na 0,5 %.
ZM člen 105. OZ člen 131, 132, 135, 148. ZPlaSS člen 139.
lastna trasirana menica - unovčenje menice - menični ugovor
Ob med pravdnima strankama nespornih dejanskih ugotovitvah, da je bila menica istega delovnega dne in kot to izhaja iz potrdila PP ... o zasegu predmetov (glej prilogo B4 spisa) tudi nalog za unovčitev menice, zasežena v predkazenskem postopku s strani PP ..., tožena stranka ni imela pogojev za unovčitev menice, saj s to ni razpolagala in te zaradi zasega ni mogla unovčiti. Zato pa toženi stranki tudi ni moč očitati kršitve 105. člena Zakona o menici, ki ne določa, da je na podlagi domicilne klavzule potrebno menico unovčiti nemudoma, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje, temveč določa, da čakalni dnevi niso dovoljeni. O kakšnih čakalnih dnevih pa v obravnavnem primeru ni bilo govora, saj je bila menica zasežena v istem delovnem dnevu kot je bila predložena na unovčenje in znotraj delovnega časa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.