Sodišče prve stopnje je tožbo, vloženo dne 17. 11. 2017, utemeljeno štelo, da gre za tožbo zoper dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017. Navedeni dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017 je bil tožnici vročen 17. 10. 2017. Rok 30 dni za vložitev tožbe je tako pričel teči 18. 10. 2017 in se je iztekel dne 16. 11. 2017. Ker je tožnica tožbo vložila 17. 11. 2017, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je vložena po izteku 30-dnevnega roka in torej prepozno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011792
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe
Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode. Tožnica je tožbeni zahtevek utemeljevala z navedbami, da naj bi si toženka, ki je bila že vrsto let zaposlena v njeni notarski pisarni na delovnem mestu tajnica ‒ administratorka, v spornih letih nezakonito prisvojila gotovino v vtoževanem znesku. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za povračilo premoženjske škode je pravilna, ker niso dokazane predpostavke za odškodninsko odgovornost toženke.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pooblastilo za zastopanje - podelitev pooblastila odvetniku za zastopanje - pooblastilo stečajnega upravitelja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka
Ker se tožnik neopravičeno ni odzval vabilu na zaslišanje na narok, je sodišče prve stopnje utemeljeno domnevalo, da ne želi biti zaslišan ter zato zaslišalo le toženko. Prav tako ni bilo ovire, da na tem naroku glavno obravnavo konča ter o zadevi odloči, ne da bi zaslišalo tožnika. Ko tega ni storilo in je zaradi nadaljevanja dokaznega postopka razpisalo nov narok za glavno obravnavo, tožnika tudi ni bilo dolžno ponovno vabiti na zaslišanje, saj je še vedno upravičeno domnevalo, da pravice do zaslišanja ne želi izkoristiti. Ta domneva pa je odpadla, ko se je tožnik razpisanega naroka udeležil in izrazil željo po zaslišanju. V tej situaciji sodišče prve stopnje zavrnitve zaslišanja ni smelo utemeljiti zgolj z izostankom tožnika s prejšnjega naroka, temveč bi lahko njegov predlog zavrnilo le, če zaslišanja na naroku ne bi bilo mogoče izvesti ter bi bilo potrebno zanj razpisati dodatni narok, oziroma če zaslišanje glede na fazo postopka ne bi bilo več aktualno. ZPP namreč ne določa, da sodišče stranke, ki se ni odzvala vabilu na zaslišanje, ne sme zaslišati na naslednjem naroku, prav tako ne določa, da stranka z neopravičenim izostankom z naroka pravico biti zaslišana izgubi.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da je cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženi nedvomno je, glede na to, da je imel v času prometne nezgode najmanj 1,57 g/kg alkohola v krvi, prometno nezgodo pa je povzročil z neprilagojeno hitrostjo v zahtevnih prometnih in vremenskih razmerah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012276
OZ člen 122, 122/3, 561, 563/3, 563, 563/1. ZD člen 142. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 328.
izbrisna tožba - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - materialnopravna veljavnost vknjižbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenos pogodbe - razveza pogodbe - enostranska izjava volje - dejansko stanje - izpolnjevanje pogodbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - očitna pomota v izreku odločbe - id znak
V konkretnem primeru gre za prenos med preživljancem in preživljalcem nastalega pravnega razmerja ob smrti slednjega na njegove dediče, ki so v to privolili (prvi odstavek 563. člena OZ). Ker gre za prenos (v posledici smrti pogodbene stranke), ki je v zakonu posebej urejen, je neprepričljivo tako tožničino sklicevanje na tretji odstavek 122. člena OZ kot tudi na 142. člen ZD (oziroma na obseg dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove). Dedičeva privolitev za prenos je potrebna prav iz razloga, ker je dolžan (kot novi preživljalec) drugega pogodbenika preživljati ne glede na vrednost podedovanega premoženja in premoženja, ki ga bo prejel s smrtjo preživljanca.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
ZPP vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, zato je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
regres za letni dopust - plača - neupravičena odsotnost z dela
Trditev tožene stranke, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela nima vpliva na ključno dejstvo tega spora, da je med strankama do 24. 8. 2015 obstajalo delovno razmerje, ki ima za posledico tudi delodajalčevo temeljno obveznost - delavcu izplačati plačo. ZDR-1 za primer neopravljanja dela ne določa sankcije v smislu neizplačila plače. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je kot prvi dan neupravičene odsotnosti štela 24. 8. 2015, ko je tožnika tudi odjavila iz obveznega zavarovanja. Zato je tožnik upravičen do izplačila plač za julij 2015 in avgust 2015 oziroma za čas do 24. 8. 2015.
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/4, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
izvršba na nepremičnine - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - datum določitve cene - dan cenitve - dopolnitev mnenja - tržna cena - podatki gurs - prodaja dela nepremičnine - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - najugodnejša ugotovljena vrednost
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da kot dan cenitve ni mišljen dan, ko je napravljena prva cenitev, temveč dan, ko so izčrpane možnosti glede dopolnjevanja poročila. Tako stališče bi pomenilo, da bi vsaka morebitna sprememba v stanju nepremičnine ali na nepremičninskem trgu privedla do spremembe ugotovljene vrednosti oziroma do potrebe po izdelavi nove cenitve, kar bi pripeljalo do tega, da bi bilo postopek ugotavljanja vrednosti nepremičnine težko zaključiti oziroma bi lahko trajal nesorazmerno dolgo, odprlo pa bi tudi možnosti za zlorabe in zavlačevanje postopka. To bi bilo v izrecnem nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka ter z načelom uravnoteženega varstva interesov upnika in dolžnika. Seveda to ne pomeni, da je institut podajanja pripomb na cenitev sam sebi v namen in da s pripombami, kadar so utemeljene, stranka ne more vplivati na ugotovljeno vrednost nepremičnin. Pripombe so namreč namenjene kritični oceni že izdelane cenitve in tudi v primeru kasnejših prilagoditev zaradi upoštevanja pripomb se kot dan ugotovitve vrednosti nepremičnine še vedno šteje dan, ko je izdelana cenitev, in ne dan, ko cenilec zadnjič odgovori na podane pripombe strank.
V konkretni zadevi je bila torej cenitev izdelana 10. 10. 2016, zato cenilka pri njeni izdelavi ni mogla upoštevati podatkov polletnega poročila GURS za leto 2016, ki so bili objavljeni 14. 10. 2016 in na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi.
Skupna ugotovitev vrednosti nepremičnin je v predmetni zadevi nepopolna, saj ne upošteva, da je treba ugotoviti vrednost vsake ocenjevane nepremičnine posebej kot samostojne enote v pravnem prometu. Če se pri cenitvi namreč pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali po skupinah delov možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, je razvidno, da je vročevalec sodno pisanje vrnil sodišču, ker je hišni predalčnik tožene stranke neuporaben. Dejstvo, da vročevalec po poteku 15-dnevnega roka, v katerem tožena stranka ni dvignila sodne pošiljke, le-te ni pustil v hišnem predalčniku in je pošiljko vrnil sodišču prve stopnje, pomeni kršitev določb ZPP o vročanju v zvezi z uveljavljeno 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Le v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima. Po poteku zgoraj navedenega roka se namreč pisanje pusti v naslovnikovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku zato, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
subjektivni element kaznivega dejanja - posilstvo - dokazanost naklepa - nasilje v družini - konkretizacija zakonskih znakov - podrejen položaj - opis kaznivega dejanja
Pri presoji obstoja subjektivnega elementa kaznivega dejanja posilstva ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo (tudi) to, da je obtoženec s predmetnimi grožnjami želel doseči stike z oškodovanko, da je (takrat, ko se je pojavil pri njej doma) prišla ven in se odzivala na njegove klice. Tudi kar se tiče objave golih fotografij na spletu je bil motiv v tem, da oškodovanko poniža in se ji maščuje za razpad zakonske zveze ter za dejstvo, da si je poiskala novega partnerja. Skratka sodišče je navedlo okoliščine, ki napotujejo na zaključek, da je obtoženec z izrečenimi grožnjami (lahko) zasledoval tudi namen, ki s prepovedano posledico kot jo definira tretji odstavek 170. člena KZ-1, nima nobene zveze. Torej glede obdolženčevega naklepnega ravnanja obstaja razumen dvom.
Obtožbeni očitki, nenazadnje tudi v smeri oškodovankine „podrejenosti“, ki ni opisana, so v tolikšni meri pavšalni, nekonkretizirani in vsebinsko nedorečeni, da že na ravni opisa ne zadostijo zakonskim znakom kaznivega dejanja nasilja v družini.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
tožba za vrnitev darila - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - vračilo darila - dopolnitev nujnega deleža - obseg prikrajšanja - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - namen plačila - prenos denarnih sredstev - darilo
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je oblikovalne in dajatvene narave. Z oblikovalnim zahtevkom mora prikrajšani nujni dedič zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče, v nasprotnem se vrača neposredno upravičencu. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da višino prikrajšanja (matematično zneskovni izračun) sodišče praviloma res ugotovi v pravdi, a ni izključeno, da se to ne bi moglo dokončno opraviti v še odprtem zapuščinskem postopku – da se torej v materialno pravnem pogledu glede na 28. člen ZD, upoštevajoč tudi 35. člen ZD, v zapuščinskem postopku ugotavlja vrednost čiste zapuščine in izračuna nujni delež ter posledično prikrajšanje.
Do vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pride le v obsegu, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. V primeru, da se zahteva vračanje več daril, je treba uporabiti 38. člen ZD, ki določa, da se darila vračajo začenši od zadnjega darila in nato dalje v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana, istočasno dana darila pa se vračajo sorazmerno.
Zapustnik ne zase ne za svojo ženo ni bil dolžan prispevati prvemu tožencu za preživljanje ničesar več, saj mu je za stroške preživljanja skladno s pogodbo dal nepremično premoženje. Zato je navedeni znesek pravilno ovrednoten kot darilo. Sodišče zapustniku ne odreka pravico do prostega razpolaganja z lastnimi sredstvi. Zapustnik je s tem sredstvi prosto razpolagal tako, da jih je podaril prvemu tožencu. Darilo pa zapade pod določila o prikrajšanju nujnega deleža v obsegu prikrajšanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
deliktna odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - gradnja prenosnega plinovoda - hmeljišče - napotki pritožbenega sodišča - zapolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage - pristranskost
Pritožbeno sodišče je z navedenimi stališči očrtalo pravni okvir, pomemben za odločitev o zahtevku v zvezi z zatrjevanim uničenjem hmeljske žičnice, posledično pa tudi nabor odločilnih dejstev. Tožniku je bila dana priložnost, da svoje dotlej vsaj v nekaterih vidikih zelo splošne in mestoma manjkajoče navedbe poda bolj konkretno in natančno. Ker po prejemu odločitve pritožbenega sodišča I Cp 1995/2016 in do obravnave pred sodiščem prve stopnje tega ni storil, izpodbijana sodba, izdana v novem postopku, pravilno izhaja iz dotlej podanih navedb in dotlej izvedenih dokazov. Očitka o pristranskem vodenju postopka in o izvedbi postopka brez glavne obravnave zato nista utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011152
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 373, 373/1, 450č, 450č/3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - sporazum o priznanju krivde - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Višina protipravne premoženjske koristi iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja, ki je predmet sporazuma o priznanju krivde, ki ga sodišče sprejme, ni nujno enaka višini protipravne premoženjske koristi, ki se odvzame.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010747
OZ člen 10, 131, 131/1, 179, 182.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - neposlovna odškodninska obveznost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na mokrih stopnicah - opustitveno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - prepoved povzročanja škode - izvedensko mnenje - varni pogoji dela - vzročna zveza - zlom zapestja - višina odškodnine - anatomske in funkcionalne spremembe - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - oprostitev plačila sodnih taks - merilo uspeha - delni uspeh v pravdi
Tudi če je material ustrezen za zunanje stopnice, to še ne pomeni, da mokre stopnice ne morejo biti spolzke oziroma, da je odškodninska odgovornost toženkine zavarovanke že zato izključena.
Zavarovanka toženke kot tožničina delodajalka mora zagotoviti varne pogoje dela. Pri tem mora ne le ravnati z zakonom ali v skladu s predpisi, ampak delovati preventivno in na mestih, kjer je v določenih okoliščinah (dež) mogoče pričakovati večjo možnost nastanka škode, ukreniti vse za preprečitev nastanka škode. Glede na širino podesta bi zato morala nanj namestiti več protidrsnih trakov. Poškodbo tožnice je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati opustitvam toženke. Padec oziroma posledična poškodba je predvidljiva posledica opustitve toženkine zavarovanke, zato je podana tudi adekvatna vzročna zveza.
Stroški pritožbenega postopka se odmerijo glede na vrednost izpodbijanega dela.
Ker je po spremembi sodbe uspeh tožnice 85%, pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil v zadevi sporen temelj, je odločitev, da mora toženka tožnici povrniti celotne pravdne stroške, pravilna.
Ker ni bilo pravnomočno presojana odgovornost prvotožene stranke po 147.členu OZ, pritožba zmotno trdi, da je že pravnomočno odločeno o odškodninski odgovornosti delodajalca in da bi zato sodišče prve stopnje smelo presojati le o obstoju odgovornosti toženca kot delavca glede na drugi odstavek 147.člena OZ.
Odgovornost delodajalca in delavca po 147.členu OZ nista akcesorni, temveč je delodajalčeva odgovornost samostojna in ni odvisna od obstoja odškodninske odgovornosti delavca in v določbi 147.člena OZ ni podlage za sklepanje, da je delodajalčeva odgovornost delavčevi akcesorna.
Ker je glede na prej navedeno posebej ugotavljati odgovornost tako delodajalca kot delavca in ker o delodajalčevi odgovornosti po 147.členu OZ ni bilo presojano, ne moremo govoriti o pravnomočno odločeni zadevi, prav tako pa samostojna odgovornost delavca zahteva, da se vsi elementi civilnega delikta zatrjujejo in ugotavljajo posebej v razmerju do delavca.
ničnost - provizija za nepremičninsko posredovanje
Sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila provizije, dogovorjene v 4. členu Pogodbe, vendar ne v dogovorjenem enem procentu, temveč v višini 0,5 %, upoštevaje določbo petega odstavka 25. člena ZNPosr. Pritožbeno stališče tožene stranke, da je celotno določilo 4. člena Pogodbe, ker to vsebuje v nasprotju z zakonom dogovorjeno 1 % provizijo, nično, je zgrešeno. Sankcija ničnosti, kot to določa 86. člen OZ, v obravnavanem primeru ni upoštevna, ker ne gre za kršitev prepovedi, ki je predpisana v javnem interesu. Gre zgolj za neenakovrednost dajatev, ki se lahko sanira. Določilo 4. člena posredniške pogodbe, da je posrednik upravičen do plačila posredniške provizije tudi v primeru, če naročitelj sam proda nepremičnino, ki je predmet pogodbe, je zato veljavno. Višino provizije pa je treba po petem odstavku 25. člena ZNPosr omejiti na eno četrtino s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (2 %), to je na 0,5 %.