Izvedenec je urno postavko ocenil na 30,00 EUR, zato sodišče prve stopnje te postavke ne bi smelo brez utemeljenih razlogov oceniti drugače (na 20,00 EUR). Zgolj sklicevanje na podobne primere, ki niso niti opredeljeni, ne predstavlja zadostne argumentacije.
Predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je med drugim odsotnost pravnega temelja.
Pravno podlago za stroške skladiščenja predstavlja shranjevalna in ne skladiščna pogodba. Razlika
je v tem, da skladiščenje ni zgolj varovanje blaga, temveč se pričakuje posebno, strokovno oskrbo, ki jo opravljajo osebe poklicno. Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti skladiščenja. Zato ni mogoče trditi, da je bilo tipično izpolnitveno ravnanje, ki sta ga dogovorili pravdni stranki, strokovno varovanje blaga, temveč le hramba tuje stvari.
Odplačni namen je razviden iz okoliščin posla, saj je tožeča stranka gospodarski
subjekt, ki je imela poseben prostor za hrambo. Tožena stranka zato ni mogla pričakovati, da bo to storitev zanjo opravljala brezplačno.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - nepopolna prijava terjatve v stečajnem postopku - sodba na podlagi pripoznave - vsebina prijave terjatve
V primeru, če je predmet spora ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve, se vprašanje, ali stranka, ki je pripoznala zahtevek, ni dala povoda za tako tožbo, presoja v luči četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Ker pritožnica s pritožbo po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, na katerem temelji zaključek sodišča prve stopnje, da so dokazi tožeče stranke, ki jih je priložila k prijavi, upravitelju zadoščali za izjavo o prijavljeni terjatvi, posledično pomeni, da pritožnica tudi ni uspela s stališčem, da tožena stranka v konkretnem primeru s prerekanjem terjatve ni dala povoda za tožbo.
Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
ZPP ne določa ničesar za primer, če se v času med izdajo sklepa in njegovo odpravo, ali kasneje, vendar še pred iztekom roka za vložitev pritožbe, spremeni poslovni naslov.
OZ člen 3, 165, 314, 336, 336/1. ZPP člen 319, 319/3.
zapadlost terjatve – načelo dispozitivnosti – zastaranje – začetek teka zastaranja – potek primernega roka – procesni pobot – pravdni pobot – materialnopravni pobot – pobot z zastarano terjatvijo
V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, zastaranje začne teči po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral opraviti dejanje, potrebno za nastanek dospelosti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je zastaranje terjatve tožene stranke pričelo teči po izteku primernega roka za izdajo računa, ki ga je določilo v trajanju 8 dni od odstopa od pogodbe.
Določilo 314. člena OZ določa izjemo od načelne prepovedi sodnega uveljavljanja zastarane terjatve in ga je treba spoštovati tako pri procesnem kot pri materialnopravnem pobotanju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0079606
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 80/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3.
pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
dovoljenost pritožbe - subjekt vpisa - pravica udeleženca - na zakonu temelječ interes - zakoniti zastopnik predlagatelja vpisa - pravni interes za pritožbo - ekonomski interes
V pritožbenih razlogih je bil zatrjevan pravni interes nekdanjega predsednika uprave in ne pritožnika, to je člana združenja I. d. o. o. Pritožbe pa ni vložil nekdanji predsednik uprave, ampak član združenja. Slednji ni pojasnil, v čem bi bile prizadete njegove pravne koristi kot člana združenja. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati dejstvo, da je direktor pritožnika I. E., ki je kot družba z omejeno odgovornostjo samostojna pravna oseba, isti kot nekdanji predsednik uprave subjekta vpisa.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – predmet priposestvovanja – dobroverna in zakonita posest – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – sklep o dedovanje – pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe
Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da so bili tožnikovi pravni predniki dobroverni lastniški posestniki celotne nepremičnine. Toženka ne more izpodbiti dobre vere tožnika in njegovih pravnih prednikov s sklicevanjem na določila kupoprodajnih pogodb in sklepa o dedovanju ter s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086222
KZ-1 člen 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
odvzem premoženjske koristi – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – protipravna premoženjska korist – pridobitev protipravne premoženjske koristi – opis kaznivega dejanja – ugotavljanje obstoja in višine premoženjske koristi
Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obtožencu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobljena, znesek protipravne premoženjske koristi pa lahko, če ga ni mogoče ugotoviti (ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel), odmeri tudi po prostem preudarku.
tožba zaradi motenja posesti – izguba posesti – opustitev posesti
Dejstva, da je zaradi toženčevega nasprotovanja tožnik posest izvajal defenzivno, se izogibal spopadom, ni izvajal piknikov, ni mogoče okvalificirati kot opustitve posesti. V takih okoliščinah, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati posesti, se posest ne izgubi.
ZASP člen 130, 145, 156, 156/4, 157e, 157e/1, 157e/1-3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – fonogrami – pravice proizvajalcev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – tarifa Zavoda IPF – začasna tarifa
Ker je bila tarifa določena že v T 2005, uporaba Začasne tarife Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, torej ne pride v poštev.
solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
vročitev vabila na zapuščinsko obravnavo – dedna izjava – odpoved dediščini – pravočasnost izjave o odpovedi dediščini – zapuščinska obravnava
Pritožnica je bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo, ki se je ni udeležila in se ne more sklicevati, da ji bivši mož ni pravočasno vročil vabila. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more odpovedati dedovanju in je bilo zaradi tega pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
podaljšanje pripora še po vloženi obtožbi – hišni pripor
Odreditev hišnega pripora kot milejšega ukrepa je nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je hišni pripor odrejen, tega režima ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predhodno že izrečena kazenska sankcija (pogojna obsodba) očitno ni dosegla svojega namena, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v kratkem času po preteku preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi za istovrstno kaznivo dejanje.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085029
ZIZ člen 19, 19/2, 272, 272/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – rok za vložitev odgovora na predlagano sredstvo zavarovanja – sprememba začasne ureditve – nujnost ukrepa – pravica do stikov – telefonski stik – predlog za izrek denarne kazni – ravnanje v nasprotju z začasno odredbo
Ukrep, s katerim se poseže v obstoječe začasno razmerje, je lahko pogojen le z njegovo nujnostjo, torej le v primeru, ko je zaradi ravnanj enega od staršev situacija tako akutno ogrožujoča za koristi otroka (grožnja nastanka nepopravljive ali nesorazmerno težko popravljive škode oziroma verjetnost nasilja), da je potrebno postopanje sodišča z ustreznim sredstvom zavarovanja otrokovih koristi.
sklep o ugovoru tretjega – predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – pravni interes – rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe – vročitev sklepa dolžniku – razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/2.
izbris družbe brez likvidacije – predlog lastnika objekta – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – dopustni razlogi za ugovor
Glede na pritožbene trditve predlagatelja o neposlovanju F. B. v imenu subjekta vpisa na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali je vložnik ugovora verjetno izkazal, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Pri tem je ugotovilo, da dejstva poslovanja na tem naslovu v ugovoru sploh ni uveljavljal (navedel je le, da je na tem naslovu upravičen poslovati), tega dejstva pa tudi ni verjetno izkazal.
Tak ugovor pa je (ker ne vsebuje vseh pravnorelevantnih dejstev) materialnopravno toliko pomanjkljiv, da mu je zakon odrekel njegovo dopustnost in njegovo meritorno presojo.