obligatornost glavne obravnave – glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo neposrednosti
V postopku po razveljavitvi prvostopenjske odločbe nova glavna obravnava ni obligatorna; glavno obravnavo sodišče izvede v primeru, če se spremeni senat, v drugih primerih pa takrat, ko je glede na kršitve oz. razloge, zaradi katerih je bila sodba razveljavljena, to potrebno.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
prava nevešča stranka - izvajanje dokazov - materialno procesno vodstvo - okrnjena možnost obravnavanja
Prvostopno sodišče je omenjeni pouk strankam opustilo kljub temu, da je toženec v pravdi nastopal kot prava nevešča stranka, ki ga ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar bi moralo sodišče toženca, ki iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic po ZPP, v okviru pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP) tudi opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Slednje velja tembolj, ker je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje strank in prič, ki jih poimensko ni navedel, zato bi ga moralo prvostopno sodišče vsaj pozvati, da že podani dokazni predlog konkretizira tako, da bo mogoča njegova nadaljnja obravnava.
skrajšana obrazložitev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je tožena stranka zoper izdani sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej z rednim pravdnim postopkom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upoštevajoč 496. člen ZPP upravičeno najprej izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Nosilni razlog izpodbijanega sklepa za zavrnitev dela predračuna stroškov je ta, da naj bi bili ti stroški všteti v nadomestila upravitelja. To pa pomeni, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega), zato višje sodišče šteje v tem delu izpodbijani sklep tudi kot delen sklep o nadomestilih.
Plačilo za opravila v zvezi z izdelavo bilanc in davčnih obračunov ni vključeno v nagrado upravitelja. Na podlagi tega argumenta tako predloga predračuna stroškov stečajnega postopka ni mogoče zavrniti.
Gre le za eno nepremičnino, kar pomeni, da obseg dela ni takšen, da tega upravitelj ne bi mogel opraviti sam.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076923
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 92, 1019, 1019/3. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis - solidarno poroštvo - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - sredstva izvršbe - ničnost notarskega zapisa - načelo formalne legalitete
Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 24, 25, 41, 124, 140, 140/3, 234, 235, 236.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neskladnost zemljiškoknjižnega dovolila z zavezovalnim pravnim poslom – stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka – uporaba domneve o podrejenem zahtevku za predznambo pridobitve lastninske pravice
Zemljiškoknjižno dovolilo mora izpolnjevati pogoje iz 23. člena SPZ.
V postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (234.-242. člen ZZK-1) ni mogoče uporabiti domneve o podrejenem zahtevku iz tretjega odstavka 140. člena ZZK-1.
Razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD se nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063704
OZ člen 186, 186/1, 186/3, 395, 395/1. ZPP člen 236a, 236a/2, 286b.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – nepristna solidarnost – solidarna odgovornost – deleži pri škodi
Gre za tako imenovano nepristno solidarnost, kadar stranke delajo neodvisno druga od druge. Ravna se po pravilih o solidarni obveznosti in torej vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
Oškodovanec mora v položaju, ki ga ureja tretji odstavek 186. člena OZ, za vsakega od povzročiteljev dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi, da je protipravno dejanje posameznega povzročitelja škode v vzročni zvezi s povzročeno škodo, vendar le z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Že samo pojmovanje vzročnosti se namreč zadovolji z verjetnostjo in ne zahteva gotovosti. Vsak od zatrjevanih sopovzročiteljev se torej odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da njegovo ravnanje ni bilo vzrok za škodo, oziroma, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj, oziroma, da takoj dokaže deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – osebni stečaj – začetek prodaje – izločitveni upnik
Upravitelj lahko predlaga, sodišče pa dovoli začetek prodaje nepremičnine, na kateri upnik uveljavlja izločitveno pravico, šele po nastopu pogojev iz 330. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 97, 98, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/5. ZPP člen 115, 115/2, 280.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti – preložitev naroka – upravičen razlog
Izvajanje pristojnosti, ki jih upravitelju nalaga zakon, nikakor ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zavrniti njegov ugovor zoper odpust obveznosti.
vzdrževanje večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika
Presoja, ali gre za redno vzdrževalno delo manjše vrednosti, ki ga upravnik lahko opravi brez sklepa etažnih lastnikov na njihove stroške, je del materialnopravne podlage sodne odločbe in zato del materialnopravnega preizkusa na pritožbenem sodišču. (1)
Manjša vzdrževalna dela v opisanem pomenu se nanašajo tudi na vzdrževanje stopnišča stanovanjskega bloka v stanju, ki zagotavlja varno vsakodnevno uporabo stopnic.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-1, 16a/1-2, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Stečajni dolžnik je ob zavedanju, da nima premoženja, s katerim bi lahko poplačal že zapadli dolg, glede na to, da je bil tudi direktor osnovnega dolžnika, pa je zagotovo vedel in je moral vedeti, da osnovni dolžnik, ki je že krepko zamujal, dolga sploh ni sposoben plačati, prevzel nesorazmerno obveznost.