izvršilni naslov – neposredno izvršljiv notarski zapis – predmet izvršbe
V notarski obliki sklenjen sporazum upnika ne omejuje pri izbiri predmeta izvršbe na način, da bi lahko poplačilo terjatve dosegel s prodajo (zgolj) zastavljene nepremičnine. Takšen sporazum zato predstavlja primeren izvršilni naslov za izvršbo tudi v tistem delu, kjer je dovoljena izvršba na preostale nepremičnine obeh dolžnikov.
ZIZ člen 100. ZMZPP člen 63. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 20, 20-3, 22, 22-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 106.
rubež v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin - nepremičnina v najemu veleposlaništva - prostori diplomatskega predstavništva - rubež denarne terjatve - oprava izvršbe v republiki sloveniji - mednarodna pristojnost
Sodišče prve stopnje bi moralo vprašanje, ali je podana slovenska jurisdikcija, reševati zgolj z uporabo določbe 63. člena ZMZPP in ne tudi z uporabo določbe 100. člena ZIZ. Slednja določba namreč vsebuje pravila za določitev krajevne pristojnosti sodišča in se torej lahko uporabi šele takrat, ko je nedvomno ugotovljeno, da je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča.
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati zgolj, ali bi se predmetna izvršba na denarno terjatev dolžnika opravljala na območju Republike Slovenije. Dolžnikov dolžnik – Veleposlaništvo Y. ima sedež v Republiki Sloveniji, prav tako v Republiki Sloveniji tudi posluje, zato ni ovire, da se predmetna izvršba ne bi mogla opravljati na območju Republike Slovenije. Veleposlaništvo Y. v Sloveniji v obravnavani zadevi nastopa zgolj kot dolžnikov dolžnik in ne kot stranka v postopku, zato njegov status (tj. ali gre za pravno osebo ali ne) v tej fazi postopka ni relevanten.
Prostori diplomatskega predstavništva, oprema in drugi predmeti, ki so v njih, ter prevozna sredstva diplomatskega predstavništva ne morejo biti predmet preiskovanja, zaplembe, zasega ali izvršbe, vendar pa je Komisija za mednarodno pravo pri OZN sprejela razlago, da je izvršba na prostore, last zasebnika, seveda mogoča, če ima te prostore diplomatsko predstavništvo v najemu, pod pogojem, da za izvršbo vstop v prostore diplomatskega predstavništva ni nujno potreben. Za opravo rubeža v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin, ki je kot sredstvo izvršbe predlagan v predlogu za izvršbo, vstop v prostore, ki jih uporablja Veleposlaništvo Y. ni potreben, saj rubež nevpisanih nepremičnin izvršitelj opravi tako, da na vidnem mestu na način, kot je to določeno za označevanje premičnin, označi, da je nepremičnina zarubljena, ter sestavi zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ga pošlje sodišču.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065449
ZTLR člen 20, 21, 28, 30. ZOR člen 63. ZPP člen 286b, 319.
podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – pogoji za prisposestvovanje – priposestvovalna doba – dobrovernost pridobitelja – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – konkurenca pridobitnih načinov – raziskovalna dolžnost – nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – nesporazum – pravnomočnost sodbe
Toženka bi za prostore, ki naj bi spadali v njeno izključno lastnino, pa je pri ogledu v njih opazila druge delavce, morala izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se vsaj pozanimati, kdaj bodo prostori izpraznjeni.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (otrok) - odmera odškodnine
Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, do katere so upravičeni posredni oškodovanci, pomeni enotno obliko nepremoženjske škode zaradi smrti bližnjega. Obsega oškodovančevo trpljenje zaradi najrazličnejših prikrajšanj na nepremoženjskem področju, nastalo zaradi smrti bližnjega. Le izjemoma, če prizadetost posrednega oškodovanca preraste v novo, samostojno obliko škode, ki je ni mogoče umestiti v sklop prizadetosti ob takem škodnem dogodku, se dopušča še posebno odškodnino na podlagi 179. člena OZ.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – osebni stečaj – začetek prodaje – izločitveni upnik
Upravitelj lahko predlaga, sodišče pa dovoli začetek prodaje nepremičnine, na kateri upnik uveljavlja izločitveno pravico, šele po nastopu pogojev iz 330. člena ZFPPIPP.
prava nevešča stranka - izvajanje dokazov - materialno procesno vodstvo - okrnjena možnost obravnavanja
Prvostopno sodišče je omenjeni pouk strankam opustilo kljub temu, da je toženec v pravdi nastopal kot prava nevešča stranka, ki ga ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar bi moralo sodišče toženca, ki iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic po ZPP, v okviru pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP) tudi opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Slednje velja tembolj, ker je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje strank in prič, ki jih poimensko ni navedel, zato bi ga moralo prvostopno sodišče vsaj pozvati, da že podani dokazni predlog konkretizira tako, da bo mogoča njegova nadaljnja obravnava.
skrajšana obrazložitev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je tožena stranka zoper izdani sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej z rednim pravdnim postopkom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upoštevajoč 496. člen ZPP upravičeno najprej izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
pravdni stroški – prisilna poravnava – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.
Nosilni razlog izpodbijanega sklepa za zavrnitev dela predračuna stroškov je ta, da naj bi bili ti stroški všteti v nadomestila upravitelja. To pa pomeni, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega), zato višje sodišče šteje v tem delu izpodbijani sklep tudi kot delen sklep o nadomestilih.
Plačilo za opravila v zvezi z izdelavo bilanc in davčnih obračunov ni vključeno v nagrado upravitelja. Na podlagi tega argumenta tako predloga predračuna stroškov stečajnega postopka ni mogoče zavrniti.
Gre le za eno nepremičnino, kar pomeni, da obseg dela ni takšen, da tega upravitelj ne bi mogel opraviti sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063704
OZ člen 186, 186/1, 186/3, 395, 395/1. ZPP člen 236a, 236a/2, 286b.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – nepristna solidarnost – solidarna odgovornost – deleži pri škodi
Gre za tako imenovano nepristno solidarnost, kadar stranke delajo neodvisno druga od druge. Ravna se po pravilih o solidarni obveznosti in torej vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
Oškodovanec mora v položaju, ki ga ureja tretji odstavek 186. člena OZ, za vsakega od povzročiteljev dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi, da je protipravno dejanje posameznega povzročitelja škode v vzročni zvezi s povzročeno škodo, vendar le z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Že samo pojmovanje vzročnosti se namreč zadovolji z verjetnostjo in ne zahteva gotovosti. Vsak od zatrjevanih sopovzročiteljev se torej odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da njegovo ravnanje ni bilo vzrok za škodo, oziroma, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj, oziroma, da takoj dokaže deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076923
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 92, 1019, 1019/3. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis - solidarno poroštvo - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - sredstva izvršbe - ničnost notarskega zapisa - načelo formalne legalitete
Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.
Razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD se nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
Pomotno poimenovanje v uvodu asignacijske pogodbe in očitna pomota pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču) ne pomeni, da vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil.