Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 123, 129a, 132. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 414.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – določitev preživnine – relevantne okoliščine – višina preživnine – načelo oficialnosti – preiskovalno načelo – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v sporih med starši in otroki
Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023464
KZ-1 člen 28, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o krivdi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - huda telesna poškodba - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - objektivni pogoj kaznivosti - razveljavitev sodbe
Nastanek prometne nesreče in huda telesna poškodba oškodovanca sta hujši posledici temeljnega kaznivega dejanja, do katerih mora biti storilec v krivdnem odnosu malomarnosti, ne pa objektivna pogoja kaznivosti, ki ne zahtevata obrazložitve obtoženčeve krivde.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.
preživnina za otroka – stroški življenjskih potreb otroka – dokazovanje – listinski dokazi – opozorilo stranki, ki nima pooblaščenca, na procesne pravice
Sodišče lahko izdatke glede prehrane, obleke, obutve, zabave in razvedrila otrok oceni že na podlagi ugotovljenih finančnih zmožnosti roditeljev in na podlagi zaslišanja pravdnih strank, za izdatke za najemnine, stroške vrtca, režijske stroške pa je treba roditelja, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, pozvati, da predloži listinske dokaze, še posebej, če navedeni stroški znatno odstopajo od finančnih zmožnosti roditelja, ki je do sedaj sam skrbel za preživljanje otrok, kot je to v primeru tožnice, toženec pa tem stroškom opredeljeno nasprotuje, ker niso izkazani.
Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga predloži (le) ena od pravdnih strank, (načeloma) predstavlja le del trditvene podlage stranke, ki (ga je predložila in) se nanj (to je njegovo vsebino) sklicuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083870
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na pritožbo - protispisnost - ocena listinskega dokaza
Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“, ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko po trditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015, vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071271
SZ-1 člen 103, 112, 112/4. ZPP člen 313.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja – ponovna zamuda s plačilom stroškov po predhodnem pisnem opozorilu na kršitev najemne pogodbe – možnost poplačila stroškov iz varščine – namen varščine – rok za izpolnitev – rok za izpraznitev stanovanja
Ponovna zamuda s plačilom stroškov predstavlja razlog za odpoved najemne pogodbe (103. člen SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
VSL0085841
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje – vročitev sodbe – zamuda pritožbenega roka – nadomestna vročitev – vročilnica – javna listina – domneva resničnosti podatkov – dokazno breme – zavrnitev pritožbe
Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084229
OZ člen 82, 82/1, 104, 104/4. ZPP člen 165, 165/2.
kreditna pogodba – garancija – trajanje zavarovanja – bistvena sestavina pogodbe – posledice zamude – rok kot bistvena sestavina pogodbe – fiksen rok – prenehanje veljavnosti pogodbe – razlaga pogodb – razlaga jasnih pogodbenih določil – in claris non fit interpretatio – stroški postopka
Rok kot bistvena sestavina pogodbe je v poslovni praksi redko tako jasno določen kot v obravnavani zadevi. Praviloma namreč stranke določijo le rok izpolnitve, ne določijo pa posledic v primeru, da obveznost ne bo pravočasno izpolnjena. V takšnih primerih je nedvomno potrebna ustrezna interpretacija, kakšno voljo sta stranki z natančno določitvijo časa izpolnitve želeli izraziti. V obravnavani zadevi pa sta stranki poleg določitve 120-dnevnega roka za ureditev celotnega zavarovanja nedvoumno določili tudi sankcijo v primeru njegove prekoračitve – garancija bo prenehala veljati. Takšen dogovor ne pušča nobenega dvoma, da je bil 120-dnevni rok med strankama dogovorjen kot fiksen rok.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079563
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 člen 3, 3/1, 3/1-21, 22, 22/2.
izvajanje postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike - znesek odobrene pomoči - ravnanje z odpadki - sofinanciranje projekta - kohezijski sklad - delež sofinanciranja - priznana skupna vrednost investicije - podlaga za izplačilo - dejansko izvedena dela - upravičeni javni izdatki - pogodba o sofinanciranju - pogodbeni pogoji - dokazila o dejanskih izdatkih - računovodske listine - potrjena situacija - potrdilo o prevzemu del
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za obravnavani spor odločilna presoja Pogodbe o sofinanciranju, ki sta jo sicer glede na odobreno pomoč EK, sklenili pravdni stranki. Le-ta je namreč tista, ki zavezuje toženo stranko k sofinanciranju spornega projekta, in ne Finančni memorandum sklenjen med EK in RS.
Tako Pogodba o sofinanciranju, kot Uredba za izplačilo sredstev odobrene pomoči zahtevata ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se stroški (katerih sofinanciranje se zahteva) nanašajo na dejansko izvedena dela. V konkretnem primeru bi zato izplačilo preostanka še neizplačanega zneska denarne pomoči brez podlage (ustrezne dokumentacije) oziroma brez soglasja pogodbenih strank preseglo pogodbeno določeni delež sofinanciranja.
Do izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 10, 10/1, 19, 19/1, 88, 88/3. ZIL-1 člen 37, 37/2, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b.
model - model Skupnosti - mednarodni model - obseg varstva iz modela Skupnosti - seznanjeni uporabnik - pravice iz modela Skupnosti - začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - pristojnost in postopek v pravnih postopkih v zvezi z modeli Skupnosti - uporabljivo pravo
Izhodišče pri preizkusu so enake značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in videza domnevno kršečega izdelka. Pri tem je treba primerjati videz izdelka, kakor je ta opredeljen v registraciji, z videzom domnevno kršečega izdelka. Varovan je namreč takšen videz izdelka in ne eden od več mogočih videzov izdelka, kot je predložen sodišču kot priloga. Ti vzorci, ki so bili predloženi sodišču, lahko prikazujejo le eno od mogočih oblik, ne pa tudi že vseh mogočih.
Izhodišče pri presoji so ujemajoče se značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in domnevno kršečega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – zadnje posestno stanje – protipravnost motenja – odklop elektrike
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru do odklopa elektrike prišlo prav zaradi zahteve druge toženke. Ker je slednja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) vedela, da gostinski objekt poseduje tožnica, njen nalog za odklop elektrike pomeni nedovoljeno dejanje in je kot tak protipraven.