Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Pritožba tako zgolj s trditvijo, da v spisu ni dokazne listine, ki pa je ne more uspeti z zatrjevanjem, da je tožba nesklepčna, pač pa bi morala zatrjevati, da tožeča stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev za presojo v sporni zadevi, torej da sploh ni razjasnila v kakšnem poslovnem razmerju sta bili sedaj pravdni stranki, da ni razjasnila, kako je potekalo to poslovno razmerje in da ni pojasnila, kaj iz tega poslovnega razmerja ji tožena stranka dolguje.
Do izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – zadnje posestno stanje – protipravnost motenja – odklop elektrike
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru do odklopa elektrike prišlo prav zaradi zahteve druge toženke. Ker je slednja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) vedela, da gostinski objekt poseduje tožnica, njen nalog za odklop elektrike pomeni nedovoljeno dejanje in je kot tak protipraven.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.
Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - varstvo oškodovanca kaznivega dejanja - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija države
Med položajem v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 ni bistvenih razlik. V obeh primerih se z odvzemom premoženjske koristi vzpostavi razmerje med oškodovancem in državo. Sodba, s katero je premoženjska korist odvzeta, še ne pomeni, da je država to korist tudi že dejansko pridobila. Zato je zakon v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 predvidel dvofazni postopek. Najprej je potrebna ugotovitev terjatve (namen take določbe je omejitev obdobja, v katerem mora država računati na možnost zahtevka oškodovanca) in šele nato poplačilo, do katerega pa seveda lahko pride le, če je bila korist dejansko odvzeta.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - DELOVNO PRAVO
VSL0066274
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-1, 62, 62-3, 68, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-1, 154-2. ZDCOPMD člen 37a, 37/1 37a, 37a/1. ZCes-1 člen 30, 30/4, 30/4-4, 31, 31/4, 31/4-2, 37, 37/5. ZPCP člen 115, 115/3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta IN Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 7, 10, 10/2.
Sodišče prve stopnje mora vlagatelju zahteve za sodno varstvo omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga in mora pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevati tudi načelo materialne resnice ter enako skrbno preiskati tudi dejstva, ki so mu v korist, zato ni podana kršitev določb ZP-1, ker je pravna oseba po prejemu poziva sodišču predložila dokazila, na katera se je sklicevala v izjavi o prekršku.
Sodišče je zaključilo, da splošnega predpisa, ki bi pravni osebi poleg dolžnosti seznanitve nalagal še kakšno drugo dolžno ravnanje, ki bi bilo z obravnavanim prekrškom v pravno relevantni vzročni zvezi (več) ni, kar pomeni, da je pravna oseba izvršila vse, kar pravo od nje zahteva, da bi prekršek preprečila, zato ni odgovorna za obravnavane prekrške.
določitev najemnika stanovanja – izselitev iz stanovanja – neprostovoljna izselitev
Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico določi predlagateljica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079563
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 člen 3, 3/1, 3/1-21, 22, 22/2.
izvajanje postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike - znesek odobrene pomoči - ravnanje z odpadki - sofinanciranje projekta - kohezijski sklad - delež sofinanciranja - priznana skupna vrednost investicije - podlaga za izplačilo - dejansko izvedena dela - upravičeni javni izdatki - pogodba o sofinanciranju - pogodbeni pogoji - dokazila o dejanskih izdatkih - računovodske listine - potrjena situacija - potrdilo o prevzemu del
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za obravnavani spor odločilna presoja Pogodbe o sofinanciranju, ki sta jo sicer glede na odobreno pomoč EK, sklenili pravdni stranki. Le-ta je namreč tista, ki zavezuje toženo stranko k sofinanciranju spornega projekta, in ne Finančni memorandum sklenjen med EK in RS.
Tako Pogodba o sofinanciranju, kot Uredba za izplačilo sredstev odobrene pomoči zahtevata ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se stroški (katerih sofinanciranje se zahteva) nanašajo na dejansko izvedena dela. V konkretnem primeru bi zato izplačilo preostanka še neizplačanega zneska denarne pomoči brez podlage (ustrezne dokumentacije) oziroma brez soglasja pogodbenih strank preseglo pogodbeno določeni delež sofinanciranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084699
ZPP člen 7, 212.
stvarne napake – zavezanec za odpravo napak – jamčevanje za napake – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je material za ograjo (in tudi sicer) nabavljal tožničin oče, preko tožene stranke, vendar le v izogib plačilu višjega davka, in ker je povsem prepričljivo pojasnilo tožene stranke, da so zato, v opravičilo tega materiala, v račun zapisali tudi postavko „postavitev ograje“, je upoštevaje predhodno povedano, povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica dela pri postavitvi ograje v soboto, 21. 5. 2012, opravila v lastni režiji, in v tem obsegu s toženo stranko ni sklenila nobene pogodbe, ki bi jo zavezovala h kakršnikoli odpravi napak.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 123, 129a, 132. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 414.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – določitev preživnine – relevantne okoliščine – višina preživnine – načelo oficialnosti – preiskovalno načelo – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v sporih med starši in otroki
Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.
ZD člen 142. ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/5. ZPP člen 108.
prehod obveznosti - prehod na dediča - dokazovanje v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme upnika - razmejitev med vsebinsko in formalno pomanjkljivostjo vloge
Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023464
KZ-1 člen 28, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o krivdi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - huda telesna poškodba - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - objektivni pogoj kaznivosti - razveljavitev sodbe
Nastanek prometne nesreče in huda telesna poškodba oškodovanca sta hujši posledici temeljnega kaznivega dejanja, do katerih mora biti storilec v krivdnem odnosu malomarnosti, ne pa objektivna pogoja kaznivosti, ki ne zahtevata obrazložitve obtoženčeve krivde.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 355, 355/2, 355/2-6, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – soglasje k izplačilu stroškov – nagrada upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem
Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – poškodbe rok – opredelitev teže poškodbe – Fischer III – zlom koželjnice
Ob odsotnosti konkretnih trditev so navedbe pritožnika, da bi lahko imel tožnik že iz časov pred škodnim dogodkom omejeno gibljivost in moč levega zapestja, zgolj ugibanja. Niti si ni mogoče zamisliti, da bi vsak potencialni oškodovanec imel že vnaprej za vsak slučaj opravljene meritve gibljivosti svojih sklepov (iz obdobja pred nekim škodnim dogodkom), zaradi morebitne kasnejše primerjave.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Vsak poseg v tujo lastnino je škodljiv za lastnika, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, četudi ima lastnik še drugo premoženje (tožnik pa že sam pove, da tudi o tem le ugiba). Že iz samih trditev predlagatelja torej izhaja, da škoda, ki bi jo pretrpel toženec z izdajo začasne odredbe, ne bi bila zgolj neznatna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084706
URS člen 26. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, predstavlja 7 m2 minimalno kvadraturo na osebo, ki jo je kot standard določil Evropski odbor za preprečevanja mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT).
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.