OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079563
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 člen 3, 3/1, 3/1-21, 22, 22/2.
izvajanje postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike - znesek odobrene pomoči - ravnanje z odpadki - sofinanciranje projekta - kohezijski sklad - delež sofinanciranja - priznana skupna vrednost investicije - podlaga za izplačilo - dejansko izvedena dela - upravičeni javni izdatki - pogodba o sofinanciranju - pogodbeni pogoji - dokazila o dejanskih izdatkih - računovodske listine - potrjena situacija - potrdilo o prevzemu del
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za obravnavani spor odločilna presoja Pogodbe o sofinanciranju, ki sta jo sicer glede na odobreno pomoč EK, sklenili pravdni stranki. Le-ta je namreč tista, ki zavezuje toženo stranko k sofinanciranju spornega projekta, in ne Finančni memorandum sklenjen med EK in RS.
Tako Pogodba o sofinanciranju, kot Uredba za izplačilo sredstev odobrene pomoči zahtevata ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se stroški (katerih sofinanciranje se zahteva) nanašajo na dejansko izvedena dela. V konkretnem primeru bi zato izplačilo preostanka še neizplačanega zneska denarne pomoči brez podlage (ustrezne dokumentacije) oziroma brez soglasja pogodbenih strank preseglo pogodbeno določeni delež sofinanciranja.
trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dogovorjena dela - opravljene storitve - pogodba o pravnem svetovanju - odstop od pogodbe - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - zastopanje interesov tretjih oseb
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi tudi dogovorili, da svetovalec v času veljavnosti pogodbe ne bo opravljal storitev zastopanja za stranke, ki bodo uveljavljale nasprotne zahtevke zoper naročnika (peta alineja 4. člena Pogodbe). Po Pogodbi je dolžan svetovalec ščititi interese naročnika, zlasti tedaj, ko je naročnik v sporu s tretjimi osebami. V tej zvezi je bila sklenjena tudi izvensodna poravnava, s katero so tožena stranka (ki jo je zastopal nov direktor D.K.) ter S.K. in D.V. uredili določena medsebojna razmerja (glede spora z nadzornim svetom tožene stranke in glede posledic razrešitve za delovnopravni položaj teh fizičnih oseb). Pri tem dogovarjanju je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da je tožena stranka ves čas nastopala kot aktivni subjekt. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, ali je tožnik pri tem dogovoru nastopal kot zastopnik ali svetovalec tretje osebe, temveč je ključnega pomena, da je v sporu deloval v interesni sferi tretje osebe, ne pa v interesni sferi tožene stranke.
Tožnik je huje kršil sprejete pogodbene obveznosti, spričo česar je tožena stranka pogodbo utemeljeno odpovedala.
uporabnina za blagovno znamko - izpodbijanje blagovne znamke
Tožena stranka je uporabljala znak v dobri veri pred prijavo znamke s strani tožeče stranke. Ni pomembno, ali je bil znak uporabljen pred vložitvijo prijave znamke v gospodarskem prometu, ampak je pravno odločilnega pomena le dejstvo, da je bil uporabljen.
Znak je bil splošno znan v javnosti kot slogan slovenske reprezentance in s tem povezan s toženo stranko.
SPZ člen 60, 60/1, 60/3, 60/3-2, 92, 92/1, 201. ZTLR člen 34, 34/1, 34/2, 34/4. OZ člen 190, 198.
pridobitev lastninske pravice na premičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – razpolagalni pravni posel – izročitev premičnin v posest – simbolna izročitev – prevzemni zapisnik – uporabnina
Za prenos lastninske pravice na premičninah ne zadošča le obstoj zavezovalnega pravnega posla (prodajna pogodba). Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ, prej prvi odstavek 34. člena ZTLR).
Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Vsak poseg v tujo lastnino je škodljiv za lastnika, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, četudi ima lastnik še drugo premoženje (tožnik pa že sam pove, da tudi o tem le ugiba). Že iz samih trditev predlagatelja torej izhaja, da škoda, ki bi jo pretrpel toženec z izdajo začasne odredbe, ne bi bila zgolj neznatna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dve nasprotujoči si ugotovitvi, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede posesti tožnice sploh ugotovilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
VSL0085841
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje – vročitev sodbe – zamuda pritožbenega roka – nadomestna vročitev – vročilnica – javna listina – domneva resničnosti podatkov – dokazno breme – zavrnitev pritožbe
Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084699
ZPP člen 7, 212.
stvarne napake – zavezanec za odpravo napak – jamčevanje za napake – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je material za ograjo (in tudi sicer) nabavljal tožničin oče, preko tožene stranke, vendar le v izogib plačilu višjega davka, in ker je povsem prepričljivo pojasnilo tožene stranke, da so zato, v opravičilo tega materiala, v račun zapisali tudi postavko „postavitev ograje“, je upoštevaje predhodno povedano, povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica dela pri postavitvi ograje v soboto, 21. 5. 2012, opravila v lastni režiji, in v tem obsegu s toženo stranko ni sklenila nobene pogodbe, ki bi jo zavezovala h kakršnikoli odpravi napak.
ZD člen 142. ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/5. ZPP člen 108.
prehod obveznosti - prehod na dediča - dokazovanje v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme upnika - razmejitev med vsebinsko in formalno pomanjkljivostjo vloge
Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.
Če gre za neodplačen posel, se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano, kar pomeni, da tožeči stranki ni potrebno dokazovati obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ker se ta domneva po zakonu samem, pri čemer pridobitelj koristi zakonske domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ ne more izpodbiti z dokazom o dolžnikovem nezavedanju glede možnosti škodovanja upnikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023464
KZ-1 člen 28, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o krivdi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - huda telesna poškodba - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - objektivni pogoj kaznivosti - razveljavitev sodbe
Nastanek prometne nesreče in huda telesna poškodba oškodovanca sta hujši posledici temeljnega kaznivega dejanja, do katerih mora biti storilec v krivdnem odnosu malomarnosti, ne pa objektivna pogoja kaznivosti, ki ne zahtevata obrazložitve obtoženčeve krivde.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 355, 355/2, 355/2-6, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – soglasje k izplačilu stroškov – nagrada upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem
Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
ZPP alternativne kumulacije zahtevkov ne ureja. Dopustna je zgolj v primeru, kadar obstoji alternativna obligacija po materialnem pravu in lahko dolžnik izbere eno izpolnitev ter je s tem prost obveznosti. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združenja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je po materialnem pravu upravičen, temveč lahko v takšnem primeru zahtevek kumulira le eventualno.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.