Soustanovitelj novega podjetja je že na podlagi pogodbe o ustanovitvi dolžan izplačati odpravnine presežnih delavcev podjetij soustanoviteljev; s to pogodbo napovedane sklenitve individualnih pogodb z delavci v odkupu terjatev take neposredne obveznosti izplačila ne izključujejo.
utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojno priloženih listin ni razvidna podlaga terjatve, niti ni razvidno, da bi bila kakorkoli navezana na dolžnika (listine brez ustreznih podatkov o dolžniku), niti to ni razvidno iz predloga za izvršbo, je glede na upnikovo dokazno breme ugovor, ki to uveljavlja, utemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 600, 623, 623/1, 600, 623, 623/1.
pogodba o delu - plačilo - redna pravna sredstva - pritožba zoper sodbo - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker toženkine pripombe na izvedensko mnenje niso bile jasne in nedvoumne, ni v neskladju s podatki spisa ugotovitev, da toženka ni imela pripomb na izvedensko mnenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2.odstavka 354.člena ZPP, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi zapisniki, zato ni podana. Naročeno delo mora naročnik (toženka) plačati.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - pošteni prejemnik
Zavarovalnica ne more zahtevati vrnitev zneskov, ki jih je plačala kot odškodnino zaradi nepremoženjske škode na podlagi pravnomočne sodbe, ker je treba šteti, da je bilo plačano poštenemu prejemniku, pri čemer ni odločilno, da je bila odškodnina v revizijskem postopku zavrnjena s tem delom tožbenega zahtevka.
S tem, ko dolžnica zatrjuje in z listino dokazuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala z izterjavo dolga do izida preživninske sodbe po tožbi mlad. hčerke dolžnice zoper njenega očeta (za čigar prež. obveznost zalaga denar dolžnica kot mati) in ob upoštevanju njene nadaljnje trditve, da preživninska pravdna zadeva še ni zaključena, vzbudi dvom v pravilnost izdanega sklepa o izvršbi.
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Določbe 256. čl.
ZIZ ni mogoče interpretirati v povezavi z določbo drugega odstavka 266. čl. ZIZ, po kateri pomeni uvedba pravdnega postopka atrakcijo stvarne pristojnosti sodišča.
Tožnik je pri nesreči pri delu utrpel zlom - dislokacijo manjšega dela zunanjega roba desne pogačice. Zaradi te poškodbe v vsakdanjem delu ni prikrajšan - tudi ne pri opravljanju poklica. Le za izjemno velike napore ni sposoben. Odškodnina za telesne bolečine 800.000,00 SIT, za duševne zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT, za strah 100.000,00 SIT, in skaženost 50.000,00 SIT, je pravična odškodnina.
preživnina - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje
Vsebina sodne poravnave o prenehanju obveze plačevanja preživnine polnoletnemu preživljancu predstavlja pravnorelevantno dejstvo, ki ga mora sodišče zanesljivo ugotoviti pri odločanju o ponovnem zahtevku za plačevanje preživnine.
Obtoženka je v postopku storitev kaznivega dejanja odkrito priznala, zato njenega zanikanja dejanja oškodovanki neposredno po dogodku, pri čemer je tudi pojasnila, v kakšnih okoliščinah je dejanje zanikala, le ni moč dati takšne teže, kot to zatrjuje pritožnik. Njen pozitiven odnos se kaže tudi v takojšnji povrnitvi vse škode oškodovanki, tudi tiste, ki ji je bila povzročena zaradi pridobitve dokumentov. Zato pritožba, ki se zavzema za zvišanje določene kazni v pogojni obsodbi ni utemeljena.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Pogodba o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem, ki se sklicuje na domačo prodajno pogodbo, ki je nična, ne more biti podlaga za vpis po 86. čl. ZZK. Stranka se v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne more sklicevati na konvalidacijo domače pogodbe po 73. čl. ZOR.
Naročnik opravljenih storitev pri najemu sobe, je opravljene storitve dolžan poravnati, ne glede ali ima denarna sredstva ali ne. Pavšalne navedbe o dogovoru, da bo tožba umaknjena, tudi niso pravno upoštevne.
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uspešno uveljavljati kot ugovorni razlog okoliščin, ki bi lahko bile predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Glede predložitve listin se drugotožena stranka sklicuje na situacijo, ki jo ureja določilo 233. člena ZPP (ko je listina pri nasprotni stranki) in ne na situacijo iz 232. člena ZPP, kot zmotno meni sodišče. Sodišče je bilo zato dolžno tožečo stranko pozvati k predložitvi listin, kot je to predlagala drugotožena stranka.
Zaslišanje priče ne more nadomestiti navedb strank o pomembnih dejstvih, s katerimi stranka izpodija navedbe in dokaze nasprotne stranke (primerjaj 219. in 1. odst. 299. člena ZPP). Informativnih dokazov ZPP ne pozna. Stranka sama je bila zato dolžna obrazložiti finančno konstrukcijo, s katero bi utemeljevala svoje trditve, da ni šlo za sklenitev škodljive pogodbe, zaslišanje predlagane priče pa bi lahko služilo le potrditvi zatrjevanih dejstev. Povezanost dejstev s predlaganimi dokazi je posebej opredeljena v 1. odst. 300. člena ZPP, po katerem sodišče odredi izvedbo (predlaganih) dokazov s sklepom, v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz.
Po 1. odst. 104. člena ZOR mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Pravila o sočasni izpolnitvi kondikcijskega zahtevka veljajo tudi v primeru ugotovljene ničnosti pogodbe, razen v primeru iz 2. odst. 104. člena ZOR, na katerega pa prvostopno sodišče svoje odločitve ni oprlo. Pravilo o sočasni izpolnitvi iz 1. odst. 104. člena ZOR izhaja iz načela, da iz izpolnitve neveljavnega (ničnega) posla, ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. S tem, ko je prvostopno sodišče za presojo višine oškodovanja družbene lastnine in višine vrnitvenega zahtevka iz nične pogodbe, upoštevalo le plačilo prvotožene stranke po izstavljenih računih tretjetoženi (v koloni A revizijskega poročila na strani 10 in strani 11), ni pa upoštevalo tudi koristi prvotožene stranke, določila 1. odst. 104. člena o vračanju prejete izpolnitve ni uporabilo pravilno.
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 370, 370/3, 370, 370/3.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje tatvine
S tem, ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vrednosti posameznih predmetov, katere si je obdolženec protipravno prilastil je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
vročilnica - javna listina - neresnično ugotovljeno dejstvo v vročilnici
Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP).
Če je bil dedič napoten na pravdo zaradi izločitve iz zapuščine in tožbe ne vloži, sodišče na podlagi 4. odst. 213. člena ZD nadaljuje z zapuščinskim postopkom. Dedič ne more ponovno uveljavljati izločitev iz zapuščine s tem, da zahteva le večji obseg izločitve, kajti za vložitev tožbe je pomembna vsebina pravnega varstva, ne pa obseg izločitve.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/3, 277, 277/1, 279, 279/3.
zamudne obresti od občasnih zapadlih denarnih terjatev
Plačilo dajatev, ki so sicer tudi občasne, in sicer tudi temeljijo na temeljni pogodbi (posredovanje RTV oddaj imetnikom TV sprejemnikov proti plačilu naročnine), vendar pa pomenijo vsaka zase plačilo (za) opravljene storitve za določeno krajše obdobje (za vsak mesec), pa mednje ne sodi. Zato za terjatve RTV naročnine velja, da tečejo zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake mesečne naročnine.
Dogovor o višji kupnini od tiste, ki je navedena v pisni pogodbi, ni ničen, čeprav je sklenjen z namenom obiti davčne predpise; posledice takega nedovoljenega dogovora je treba odpraviti na upravnopravnem področju.