KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 370, 370/3, 370, 370/3.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje tatvine
S tem, ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vrednosti posameznih predmetov, katere si je obdolženec protipravno prilastil je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uspešno uveljavljati kot ugovorni razlog okoliščin, ki bi lahko bile predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
vročilnica - javna listina - neresnično ugotovljeno dejstvo v vročilnici
Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP).
Glede predložitve listin se drugotožena stranka sklicuje na situacijo, ki jo ureja določilo 233. člena ZPP (ko je listina pri nasprotni stranki) in ne na situacijo iz 232. člena ZPP, kot zmotno meni sodišče. Sodišče je bilo zato dolžno tožečo stranko pozvati k predložitvi listin, kot je to predlagala drugotožena stranka.
Zaslišanje priče ne more nadomestiti navedb strank o pomembnih dejstvih, s katerimi stranka izpodija navedbe in dokaze nasprotne stranke (primerjaj 219. in 1. odst. 299. člena ZPP). Informativnih dokazov ZPP ne pozna. Stranka sama je bila zato dolžna obrazložiti finančno konstrukcijo, s katero bi utemeljevala svoje trditve, da ni šlo za sklenitev škodljive pogodbe, zaslišanje predlagane priče pa bi lahko služilo le potrditvi zatrjevanih dejstev. Povezanost dejstev s predlaganimi dokazi je posebej opredeljena v 1. odst. 300. člena ZPP, po katerem sodišče odredi izvedbo (predlaganih) dokazov s sklepom, v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz.
Po 1. odst. 104. člena ZOR mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Pravila o sočasni izpolnitvi kondikcijskega zahtevka veljajo tudi v primeru ugotovljene ničnosti pogodbe, razen v primeru iz 2. odst. 104. člena ZOR, na katerega pa prvostopno sodišče svoje odločitve ni oprlo. Pravilo o sočasni izpolnitvi iz 1. odst. 104. člena ZOR izhaja iz načela, da iz izpolnitve neveljavnega (ničnega) posla, ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. S tem, ko je prvostopno sodišče za presojo višine oškodovanja družbene lastnine in višine vrnitvenega zahtevka iz nične pogodbe, upoštevalo le plačilo prvotožene stranke po izstavljenih računih tretjetoženi (v koloni A revizijskega poročila na strani 10 in strani 11), ni pa upoštevalo tudi koristi prvotožene stranke, določila 1. odst. 104. člena o vračanju prejete izpolnitve ni uporabilo pravilno.
Če je bil dedič napoten na pravdo zaradi izločitve iz zapuščine in tožbe ne vloži, sodišče na podlagi 4. odst. 213. člena ZD nadaljuje z zapuščinskim postopkom. Dedič ne more ponovno uveljavljati izločitev iz zapuščine s tem, da zahteva le večji obseg izločitve, kajti za vložitev tožbe je pomembna vsebina pravnega varstva, ne pa obseg izločitve.
Uradna oseba, ki od voznika, s katerim izvaja uradni postopek sprejme denar v zameno za opustitev podaje ustreznega predloga za prekršek oziroma izrek ustrezne mandatne kazni stori kaznivo dejanje neupravičenega jemanja podkupnine po 1. odst. 267. člena KZ.
Dogovor o višji kupnini od tiste, ki je navedena v pisni pogodbi, ni ničen, čeprav je sklenjen z namenom obiti davčne predpise; posledice takega nedovoljenega dogovora je treba odpraviti na upravnopravnem področju.
povrnitev negmotne škode - odgovornost delodajalca - odgovornost države - nesreča na delu ali v zvezi z delom - policist - obvezna vadba - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - višina denarne odškodnine
Tožnik je bil poškodovan v rednem delovnem času kot policist pri izvajanju obveznih vaj samoobrambe. Po splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti 080/1 3. čl. 2. tč. je podan izključitveni razlog, če pride do poškodbe ob pripravah za dirke in borbe. Tožnik se ni poškodoval ob pripravah za borbe, zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke, saj je imela druga tožena stranka svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri prvo toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo vse okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije, med drugim je dovolj upoštevalo dejstvo, da mora obdolženec skrbeti za dva mladoletna otroka, hkrati pa tudi dejstvo, da je bil obdolženec že večkrat kaznovan, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/3, 277, 277/1, 279, 279/3.
zamudne obresti od občasnih zapadlih denarnih terjatev
Plačilo dajatev, ki so sicer tudi občasne, in sicer tudi temeljijo na temeljni pogodbi (posredovanje RTV oddaj imetnikom TV sprejemnikov proti plačilu naročnine), vendar pa pomenijo vsaka zase plačilo (za) opravljene storitve za določeno krajše obdobje (za vsak mesec), pa mednje ne sodi. Zato za terjatve RTV naročnine velja, da tečejo zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake mesečne naročnine.
V pritožbi zatrjevano slabo premoženjsko stanje ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga proti sodbi, s katero je tožencu naloženo plačilo dolgovane obveznosti.
Kazenski postopek pred sodiščem se lahko začne le na zahtevo upravičenega tožilca. Pred okrajnim sodiščem je to obtožni predlog. V prvem odstavku 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje, opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno pristojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen. Sodba, ki jo izreče sodišče, pa se lahko nanaša le na dejanje, ki je opisano v obtožnem aktu. Obtožni predlog mora sestaviti pristojni tožilec, to je lahko državni tožilec, ali pa v primeru odstopa od pregona ali zavrženja ovadbe oškodovanec kot tožilec, ki mora sestaviti obtožni predlog tako, kot je to določeno v zakonu. Če tega ne zmore sam, si mora poiskati pomoč strokovnjaka. V nobenem primeru pa obtožnega predloga ne sme sestaviti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca.
Ker izvira terjatev upravnika stanovanjske stavbe glede plačanih stanovanjskih stroškov za lastnico stanovanja iz pogodbe o naročilu in ima materialnopravno podlago v določbi 1. odst. 759. člena ZOR, je pravilno prvostopno sklicevanje na petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZIZ člen 76, 76.
ustavitev izvršbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje s sklepom na podlagi 76. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 109. čl. ZPP ustavi izvršbo, če upnik v določenem roku izvršilnega predloga ne popravi tako, da sporoči točen dolžnikov naslov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Kadar so dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, mora ugovoru predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Odlok o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov v Občini Dobrepolje člen 9, 32.
plačilo - stroški odvoza smeti - občinski odlok
Obveznost plačevanja odvoza smeti ne temelji na pogodbenem razmerju, temveč na Odloku o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov ustrezne občine.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (ZPIZ Slovenije) ni dolžna prodati stanovanja v stanovanjski hiši (po določilih o privatizaciji stanovanj), ki je bila v celoti namensko zgrajena za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in ima poseben status.