napad psa - ugriz psa - poškodba obraza - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost imetnika psa - opustitev dolžnega nadzorstva - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - starost oškodovanca in višina odškodnine - brazgotine - skaženost kot pravni standard
Smisel nadzorstva in varstva psa je v tem, da se psu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval. Nadzorstvo in varstvo se ne konča s tem, ko imetnik psa zapre v pesjak, ampak mora poskrbeti tudi, da nepooblaščene osebe bodisi ne morejo odpreti pesjaka bodisi do njega nimajo dostopa.
ugotovitev skupnega premoženja - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - solastnina - skupna lastnina - določitev deležev na skupnem premoženju
Iz sodbe, ki je podlaga obravnavanega vpisa izhaja, da obravnavana nepremičnina predstavlja skupno premoženje predlagateljice in S.Z. in ugotovljena sta njuna deleža na tem premoženju. Na podlagi take sodbe, ne more priti do vpisa solastnine, saj to iz sodbe ne izhaja. Sodba določa skupno lastnino in ne solastnino.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 375, 376, 378, 383, 383/1, 407.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep - umik predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), umik predloga ni več dovoljen, posledično pa tudi ni mogoče (več) ustaviti postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poslovni delež v tuji gospodarski družbi - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v postopku osebnega stečaja v poročilu o stanju svojega premoženja dati popis svojega premoženja. Popis premoženja zajema seznam njegovega premoženja, tako zasebnega premoženja kot tistega, ki zajema podjetniško premoženje. Sem spadajo tudi deleži v tujih gospodarskih družbah.
ZZK-1 člen 15, 63, 63/1, 79, 124, 142, 149, 149/1.
zaznamba spora - listina, ki je podlaga za vpis - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - zavrnitev vpisa - načelo formalnosti postopka
Zaznambe lahko omejujejo pravni položaj nepremičnine, na katerega se nanašajo, le v obsegu, ki izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Ker je predlagan vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju - lastninski pravici nasprotne udeleženke, zemljiškoknjižne lastnice, do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice predlagateljic pa se vodi le glede njunega solastniškega deleža do 1/2, ni skladnosti med predlogom in listino in zahtevek za vpis ni utemeljen.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - odstop terjatve (cesija) - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje za objekt - zadržanje dela kupnine
Ker prodajalka toženki ni izročila uporabnega dovoljenja in ga tudi ni sposobna, ker (nesporno) sploh ni bilo izdano, toženka lahko zadrži 10% kupnine, dokler ji prodajalka ne bo omogočila, da preveri, ali je sposobna pravilno izročiti nepremičnino oziroma izročiti kopijo uporabnega dovoljenja. Takšna razlaga relevantnih zakonskih določb po mnenju pritožbenega sodišča ustrezno upošteva položaj in interese obeh strank.
predznamba pridobitve stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - izbrisna tožba - izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice
Tožba in potrdilo o vloženi tožbi nista listini, ki bi bili podlaga za vpis pravice na pravno prednico pritožnice. Taka listina bi bila le sodba, izdana v postopku po izbrisni tožbi (ker gre za predznambo, bi zadoščala tudi nepravnomočna sodba).
Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv pa nadalje določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica, in ne tudi okoliščina ali ima (oziroma nima) s svojo stranko sklenjeno pooblastilno razmerje.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - poštni predalčnik - začetek tega roka - iztek roka - prepozna pritožba
Pri vročitvi s tako imenovano fikcijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011660
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Strinjati se gre s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj obsojenčeve navedbe, da se pozivom centra za socialno delo ni odzval, ker je moral delati za najemnino, pri čemer te okoliščine niti ni dokazno podkrepil, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za neizpolnitev celotne obveznosti 600 ur dela v splošno korist iz pravnomočne in izvršljive obsodilne sodbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011661
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Enoletni rok za opravo dela se je obsojencu iztekel 29. 4. 2017, dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 pa 29. 4. 2018. Gre za zakonski nepodaljšljiv rok, saj KZ-1 ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi bilo mogoče rok za opravo del v splošno korist podaljšati. Obsojenec ni pokazal prav nobene pripravljenosti, da se mu izrečena kazen štirih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
ZFPPIPP člen 384, 405, 405/3. ZPP člen 188, 188/4, 212, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - teža kršitve - res iudicata - ugovor stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR.
Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.
prodaja dolžnikovega premoženja - kupnina - delitev - likvidacijska vrednost nepremičnin - tržna vrednost - prva dražba
Vprašanje (pravilne) delitve kupnine med navadne oziroma ločitvene upnike se lahko pojavi šele pri razdelitvi. Ker premoženje še ni bilo prodano, do razdelitve, ter s tem do morebitnega oškodovanja upnikov, še ni moglo priti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013601
OZ člen 950. ZVNDN člen 8, 8/1, 8/1-2. ZPP člen 279a.
neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera - zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - plaz za hišo - sanacija plazu - stroški s sanacijo - pasivna legitimacija zavarovalnice - sodba na podlagi stanja spisa - soglasje pravdnih strank - odpoved glavni obravnavi
Stranki sta v materialnopravnem razmerju na podlagi zavarovalne pogodbe, zato je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen. Tudi ob dejstvu, da je zemeljski plaz naravna nesreča, to še ne pomeni, da je toženka kljub zavarovanju prosta obveznosti do povrnitve škode. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč določa pristojnosti ravnanj države, občine, organizacij, pa tudi odgovornost lastnikov in uporabnikov stavb, ne izključuje pa obveznosti zavarovalnice.
stroški kazenskega postopka - stroški nastali po krivdi stranke
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega dostavka 94. člena ZKP morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
Res je v 164. členu ZD določeno, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je bil razglašen za mrtvega, vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s trditvijo, da bi morali zato sporni stroški bremeniti proračun sodišča in da je smiselna uporaba 174. člena ZD v teh primerih izključena. Gre namreč za stroške zapuščinskega postopka, ki jih mora po mnenju pritožbenega sodišča nositi Republika Slovenija, na katero je v konkretnem primeru prešlo zapustničino premoženje. Prehod zapuščine na državo je namreč poseben primer univerzalnega nasledstva, zato je položaj pritožnice primerljiv s položajem dediča, torej stranke postopka.