S prvim dnem novembra so se začele uporabljati spremembe zakona o javnem naročanju, ki dajejo tem postopkom bolj socialno noto. Novela namreč prinaša boljšo zaščito delavcev pred kršitvami delovne in socialne zakonodaje s strani izvajalca javnega naročila ali njegovih podizvajalcev. Naročniki bodo morali pri najbolj delovno intenzivnih javnih naročilih, kot so storitve čiščenja, upravljanja in varovanja, tudi v času trajanja pogodbe preverjati usposobljenost ponudnikov, poleg cene pa bodo morali pri izbiri ponudnika upoštevati tudi dodatna socialna merila.

Lažja primerjava bančnih nadomestil
V EU so začela veljati nova pravila, po katerih morajo ponudniki finančnih storitev in banke bolje obveščati stranke o stroških, povezanih z odpiranjem in vzdrževanjem bančnih računov. V skladu s tem je Banka Slovenije vzpostavila novo spletno mesto, kjer je mogoče preveriti višino nadomestil za storitve, vezane na plačilni račun. Boljše obveščanje strank o stroških, povezanih z odpiranjem in vzdrževanjem bančnih računov, je vsem bankam v EU naložila evropska direktiva iz julija 2014, banke v državah članicah unije pa jo morajo spoštovati od srede. V slovenski pravni red je bila omenjena direktiva prenesena že v letu 2016 z novelo takrat veljavnega zakona o plačilnih storitvah in sistemih.

Zapuščena deklica bo ostala posvojena
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v tožbi matere štirih otrok proti Sloveniji zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ni ugotovilo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, so sporočili iz Strasbourga. Tožbo je vložila slovenska državljanka, ki ima paranoidno shizofrenijo. Primer zadeva odvzem starševskih pravic tožnici in oddajo njenega četrtega otroka v posvojitev. Postopek posvojitve je sprožil center za socialno delo, odobrila pa so jo sodišča. Ta so leta 2017 tudi zavrnila zahtevo tožnice po stikih s hčerko, saj da bi bili stiki za otroka travmatični.

Ločena pogajanja s sindikati
Vlada in sindikati javnega sektorja so se na zahtevo sindikalne strani dogovorili, da bodo pogajanja o uresničitvi stavkovnih zahtev odslej potekala ločeno. Na vladni strani takšno odločitev sindikatov obžalujejo, saj da ne bo pripomogla k učinkovitosti in hitrosti pogajanj, a kljub temu menijo, da so naredili korak naprej. Vlada se je opredelila do predloga stavkovnega sporazuma in utemeljila svoje razloge, zakaj določenim predlogom nasprotuje. Sindikati bodo sedaj vladi v ponedeljek predstavili svoje protipredloge. Najtrši oreh bodo predstavljale zahteve zdravstvenih sindikatov, ocenjuje vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar.

39 pritožb v volilnih sporih
Občinske volilne komisije morajo do danes javno objaviti seznamov kandidatov in kandidatnih list za lokalne volitve. Pri potrjevanju kandidatur je ponekod prišlo do zapletov, nekatere je moralo reševati tudi upravno sodišče. To je obravnavalo skupaj 39 pritožb, rešilo jih je že 38, ugodili so 12 pritožbam. Med odmevnejšimi odločitvami je bila denimo tista, s katero je sodišče ugodilo pritožbi liste Alenke Bratušek in Boštjana Trilarja na odločitev volilne komisije v Kranju. Komisija je listo zavrnila zaradi imena, upravno sodišče pa je odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Volilna komisija je nato listo z novim imenom potrdila.

Ministrstvo pričakuje poročilo vrhovnega sodišča
Na pravosodnem ministrstvu pozdravljajo odločitev vrhovnega sodišča za umik spornega sporočila glede odločitve ESČP v zvezi s Pro Plus in zavezanost k spoštovanju odločb ESČP. Zaradi ocene razlogov in okoliščin v zvezi s prvotnim sporočilom in morebitnih ukrepov za obvladovanje tovrstnih tveganj je ministrstvo vrhovno sodišče zaprosilo za poročilo. Ministrica Andreja Katič, kot pravi, zadevo spremlja s podobno zaskrbljenostjo, kot izhaja iz odprtega pisma uglednih pravnikov. Obvestilo pa je ostro kritiziralo in se od njega distanciralo tudi 11 vrhovnih sodnikov.(TFL)