Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
ZIZ člen 243, 244, 244/1, 244/2, 245. ZZK-1 člen 8, 37, 50, 68.
hipoteka – pridobitev hipoteke – zavarovanje terjatve – pridobitev lastninske pravice - dobra vera
Tožena stranka tako niti s preverbo svojih davčnih evidenc ne bi mogla ugotoviti, ali bo lastninska pravica dejansko prešla, ali pa bo zaradi neizpolnjenosti ostalih pogojev, ki so izven njene sfere (npr. veljavnost zavezovalnega pravnega posla, veljavnost z.k. dovolila), ostala na prejšnjemu imetniku (prodajalcu). Zato ji slabe vere ni mogoče očitati. Na drugi strani bi se tožeča stranka nevarnosti kasnejših razpolaganj oziroma obremenitev lahko v celoti izognila z ustrezno uporabo zemljiškoknjižnih instrumentov, ki varujejo vrstni red (predznamba pridobitve (lastninske) pravice iz 50. člena ZZK-1 ali zaznamba vrstnega reda iz 68. in nasl. členov ZZK-1).
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067830
ZZ člen 49, 49/2. ZOR člen 74, 74/4, 324, 414. ZPP člen 11, 285, 286, 286/1, 286/4.
izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – solidarna obveznost - zavod – ustanovitelj zavoda – solidarna obveznost zavoda in ustanovitelja – zamudne obresti
Stranki lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, vendar le pod pogojem, če izkažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Navedena izjema za razliko od splošnega pravila, katerega cilj je v pospešitvi postopka, teži k zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Z interpretacijo pravnega standarda „krivde“ mora sodišče poskrbeti, da strankama v postopku ostane razumna možnost za uresničitev ustavne pravice do izjavljanja tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo.
Pomen prekluzije iz 286. člena ZPP je tako odvisna od vprašanja, kdaj je nastala potreba, da se aktivira materialno procesno vodstvo. Če so bili pogoji zanj izpolnjeni že na prvem naroku, pa sodnik svoje dolžnosti ni izpolnil, potem to ne more iti v breme strank
Določena je solidarna odgovornost zavoda in njegovega ustanovitelja. Iz ZZ izhaja pasivna solidarnost, ki je takšno obligacijsko pravno razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov kljub deljivosti obveznosti dolžan izpolniti upniku celo obveznost. Glede takšne obveznosti torej velja odgovornost obeh, glede njene izpolnitve pa izpolnitev enega ali drugega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka delovno mesto računovodje, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinila, dela in naloge tega delovnega mesta pa je delno prenesla na druge zaposlene in delno na zunanje izvajalce.
Ker je tožnik prepozno razširil tožbo z zahtevkom za odpravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo v tem delu zavrglo.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Ugotovitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju še ne pomeni vzpostavitve solastnine na spornem stanovanju kot posamezni stvari iz tega premoženja, ampak gre zgolj za ugotovitev razmerja, v katerem sta pravdni stranki prispevali k ustvarjanju skupnega premoženja.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečnine in nevšečnosti – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo dolgotrajnost tožničinega zdravljenja, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, ki jih bo prestajala tudi v bodoče ter tudi obseg nevšečnosti, predvsem pa ni upoštevalo dejstva, da tožnica trpi za tenzijskimi glavoboli, katerih vzrok je v že opisanih spremembah vratne hrbtenice.
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po odvetniški tarifi, vendar to niso stroški potrebni za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
Tožeča stranka je ugovarjala predlogu za prekinitev postopka z navedbo, da tožena stranka kot dolžnik po drugem odstavku 421. člena OZ (ki ureja razmerje med prevzemnikom in dolžnikom oziroma v konkretnem primeru med tožečo stranko kot prevzemnikom terjatve na podlagi cesijske pogodbe vsebovane v Pogodbi o factoringu in med toženo stranko kot dolžnikom) ne more imeti ugovora ničnosti same cesijske pogodbe, vendar je takšno stališče zmotno. Tožeča stranka napačno in ozko razlaga možne ugovore tožene stranke kot dolžnika zoper njo kot prevzemnika terjatve, saj ureditev po drugem odstavku 421. člena OZ nikakor ne izključuje pravice dolžnika, da skladno z 92. členom OZ uveljavlja ničnost cesijskega akta, ker ravno slednja določba opredeljuje pravico vsakogar, ki ima interes, da se sklicuje na ničnost. Pravico do ugovora ničnosti cesijske pogodbe ima tudi tožena stranka kot dolžnik in je zato utemeljeno podala predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zvezi s tem predhodnim vprašanjem.
spor med dediči o veljavnosti oporoke – spor med dediči o izpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – večja izkazanost pravice
Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
Iz razlogov sklepa, ki so pravilni in zakoniti, izhaja, da je sodišče pravico pritožnice štelo za manj verjetno, ker je oporočna dedinja za svoje trditve predložila listinsko dokumentacijo, prav tako pa so njene navedbe skladne z navedbami zapustnice v lastnoročni oporoki, ki jo je sodišče štelo za pristno in pravno veljavno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071321
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko gre za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu in po prenehanju skupnosti le eden izmed zakoncev odplačuje posojilo, to ne pomeni, da mu gre iz tega naslova večji delež na predmetni nepremičnini, temveč ima v takem primeru do drugega zakonca obligacijski zahtevek na vračilo ustreznega zneska plačane kupnine.
V primeru odtujitve dela skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca ima razvezani zakonec pravico zahtevati povrnitev (ustreznega dela) vrednosti prodane stvari v denarju (obligacijski zahtevek).
Če so splošni pogoji nični, nima cenik, ki temelji na teh splošnih pogojih, materialnopravne podlage in je zato račun, izdan na njegovi podlagi, neutemeljen. Veljavnost splošnih pogojev je torej predpostavka za izdajo računa za porabljeno elektriko. Četudi račun temelji na ceniku, ta račun ni utemeljen, če cenik nima materialnopravne podlage.
Ker so Splošni pogoji-A3 glede dodatka za visoko porabo očitno nepošteni do potrošnika, so skladno določbi drugega odstavka 23. člena ZVPot nični.