ugovor zoper sklep o izvršbi - odpust obveznosti - učinek - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040058
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 228, 228/1. ZKP člen 143c. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - nujna zadeva - tek rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja kazenskega pregona - zadržanje teka roka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sojenje zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, je šteti za nujno na podlagi 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS v zvezi z določbo 143.c člena ZKP. Roki v nujnih zadevah pa so tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.
postopek v sporu majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - avto - ara - vrnitev dvojne are - kršitev pogodbe - razveza pogodbe
Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije
Pri odločanju o kazenski sankciji sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo teže kaznivega dejanja, ko ni šlo le za enkraten napad na mladoletno oškodovanko, temveč za kontinuiran način izvršitve kaznivega dejanja v relativno daljšem časovnem obdobju, pa tudi škodljivih posledic obdolženčevega ravnanja v obliki čustvenih motenj pri oškodovanki. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da izrek milejše kazenske sankcije od kazni zapora ne bi bil ustrezen kazenskopravni odziv za doseganje prevencijskih ciljev kazenskopravnega obravnavanja in da zato predlogu obdolženčeve zagovornice za izrek pogojne obsodbe ne gre slediti, pravilno pa je tudi zaključilo, da je kazen eno leto zapora sorazmerna z naravo in težo storjenega kaznivega dejanja.
ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 118.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo za brezposelnost
Toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da pri odločanju o zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja ni upoštevalo dejstva, da je tožnik prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Podlaga za plačilo nadomestila bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD), zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 249.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Ali gre izvedencu, ki mu je bila nagrada za študij spis priznana že v okviru nagrade za izdelavo (osnovnega) mnenja, nagrada za to opravilo tudi v zvezi z izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma odgovora na podane pripombe, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Te predstavljajo podlago za odgovor na (bistveno) vprašanje, ali je bil tak (ponoven) študij spisa (dokumentacije v njem) za izdelavo dopolnitve mnenja (odgovora na pripombe) objektivno potreben. Okoliščine, da so bile zoper osnovno mnenje podane obširne (strokovne) pripombe, da je bil predmetni spis relativno obsežen že v času izdelave osnovnega mnenja in da je od njegove izdelave pa do podaje izvedenkinega odgovora na pripombe minilo 17 mesecev, kažejo na to, da je bila ponovna preučitev relevantne spisovne dokumentacije za izdelavo odgovora (objektivno) potrebna.
Kršitev kazenskega zakona po 1. in 2. točki 372. člena ZKP uveljavlja zagovornik z navedbami, da je sodišče napačno ugotovilo, da je obdolženec pri očitanem dejanju ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, posledično pa je sodišče prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. S temi navedbami uveljavlja kršitev kazenskega zakona, kot posledico zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar taka kršitev ni mogoča, saj je kazenski zakon kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno, ali pa ga sploh ne uporabi. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato očitana kršitev ni podana. Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Te okoliščine oziroma t.i. goljufivi namen, kot bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, je v opisu dejanja v izpodbijani sodbi, po presoji višjega sodišča jasno in konkretno opisan. V opisu dejanja je torej izvršitveno ravnanje obdolženca oziroma njegovo lažno prikazovanje dejanskih okoličin in s tem spravljanje oškodovanca v zmoto, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, opisano s povsem konkretnimi dejstvi in okoliščinami in posledično zadostno konkretizirano. Očitana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker višje sodišče ni ugodilo pritožbi tretje zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, je skladno s sedmim odstavkom 34a. člena Zakona o sodnih taksah začel teči rok za plačilo sodne takse za navedeno pritožbo naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar je višje sodišče tretjo opozorilo v 9. točki obrazložitve. Ob obrazloženem tretja neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse in bi ji moralo dati dodatni rok za plačilo sodne takse, saj zakon za takšen primer ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pravica do informacije - pravica do izjavljanja - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor izvedenca na pripombe strank
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenih poročil cenilca gradbene in cenilca kmetijske stroke ter cenilčevih pojasnil dolžnikovih pripomb na cenitev cenilca kmetijske stroke, s katerimi je cenilec podrobneje pojasnil izbor metode izračuna vrednosti kmetijskih zemljišč. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena pojasnila niso bila vročena niti pred niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije in s tem pravica do izjavljanja v postopku, saj je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi navedb v omenjeni vlogi cenilca kmetijske stroke.
utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
Ni nujno, da se sodišče opredeli do prav vsake navedbe oziroma razloga stranke, saj zadošča, da prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli. Standardu obrazloženosti je zadoščeno tudi, če je mogoče o tem, katerim navedbam strank sodišče sledi in katerim ne, sklepati iz ostalih razlogov sodbe.
domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
ZDR-1 člen 44, 84, 126, 135, 135/2.. ZPP člen 7, 212.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa - dnevnica
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato ni pravilno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca.
V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, katerih neutemeljenost bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
KZ-1 člen 170.. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 18, 18/1, 23, 23/5.
pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - sklep o predaji - kaznivo dejanje posilstva - dvojna kaznivost
Neutemeljene so pritožbene navedbe zagovornika, da bi moral biti nalog dopolnjen s sodno odločbo pravosodnih organov ZR Nemčije, to je sodbo Okrajnega sodišča Calw z dne 27. 9. 2018. Celotna sodna odločba namreč po določilih ZSKZDČEU-1 ni obligatorni del naloga, le-ta pa je pomanjkljiv le, če je nepopoln v bistvenih delih (prvi odstavek 18. člena ZSKZDČEU-1).
Res je, da je v nalogu izostal prepis zakonske določbe 177. člena tega zakona, vendar po presoji višjega sodišča že sam opis kaznivih dejanj, povzet v nalogu, omogoča presojo skladnosti med predpisom odreditvene države s predpisom države izvršiteljice. Že na podlagi opisa kaznivega dejanja v nalogu, je torej mogoča presoja, da je kaznivo dejanje posilstva po 177. členu Kazenskega zakonika ZR Nemčije, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu, saj je inkriminirano v 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), torej obstoj dvojne kaznivosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
KZ-1-UPB2 člen 48.a, 48.a/1, 58, 58/1, 58/2, 58/3.. URS člen 14.
odločba o kazenski sankciji - odstop od sodne prakse ni izkazan - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - načelo enakosti - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Neutemeljene so navedbe pritožnice, da je bilo z izrečeno kazensko sankcijo – pogojno obsodbo, kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije ter da gre v obravnavanem primeru za odstop od dosedanje sodne prakse. Pri tem se pritožnica sklicuje na odločbe pritožbenega sodišča v drugih kazenskih zadevah, vendar gre pri tem za povsem posplošeno in nekonkretizirano primerjavo. Izbira kazenske sankcije in višina določene zaporne kazni je vselej odraz ugotovljenih relevantnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter tudi obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Sankcija je vedno odmerjena individualno ter načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za drugačno obravnavanje. Le ob enakem dejanskem stanju ne sme priti do različnih odločitev. Pritožnica le citirala odločbe Višjega sodišča v Kopru, pri tem pa ne pove, katera so tista dejstva, ki bi kazala na enako dejansko stanje obravnavane zadeve z izpostavljenimi. Pritožbeno sodišče je pregledalo v pritožbi citirane odločbe pritožbenega sodišča in pri tem ugotovilo, da gre za popolnoma neprimerljive zadeve.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri obtožencu niso podane take osebne okoliščine, ki bi pomenile resno grožnjo za javni red ali javno varnost. Predvidevanje pritožnice, da ni mogoče izključiti, da obtoženec v podobnih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije ne bi ponovil enakih ali podobnih kaznivih dejanj, je za obravnavano zadevo nesprejemljivo. Za izrek te stranske kazni mora biti podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, resne grožnje pa ni mogoče utemeljiti z golim predvidevanjem, kot tudi ne z dejstvom, da obtoženec nima prijavljenega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije ter da je na ozemlju Republike Slovenije izvršil kaznivi dejanji.
sodba na podlagi pripoznave - glavni zahtevek - stroški postopka - predpravdni stroški - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka. Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi.