pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.
OZ člen 122. SPZ člen 68. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 67, 67/2, 67/3, 67/4, 72, 72/8, 74, 74/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - prenos pogodbe - solastnina etažnih lastnikov - prodaja dela nepremičnine
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščen. Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.
Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.
Predlog pogodbe, do sklenitve katere ni prišlo, ne more sam po sebi pomeniti pripoznave zahtevka, pri čemer je tožeča stranka vedela, da bo za sklenitev pogodbe potrebno še soglasje intervenientovega nadzornega sveta. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bila za predhodno odvzeta zemljišča sklenjena pogodba o odškodnini, ki je bila tudi izplačana. S tem pa podlaga za tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati v predlogu pogodbe navedeno odškodnino, ni podana, saj intervenient kot zastopnik tožene stranke pogodbe sploh ni sklenil.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00089894
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102. OZ člen 184, 417. ZKP člen 539, 542. URS člen 14, 14/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - predmeti, izvzeti iz izvršbe - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - izvzetje iz pravnega prometa - prenosljivost terjatev - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - enakost pred zakonom
Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP).
Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).
Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086718
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 5, 15, 30, 51, 51/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - ustno sklenjena pogodba - naročilnica - pisna naročilnica - nesporno dejstvo - načelo konsenzualnosti - molk naslovnika - načelo vestnosti in poštenja - pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice.
Prvostopno sodišče je materialno pravo pravilno uporabilo, ko je ugotovilo, da zahtevek tožeče stranke iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085803
ZIZ člen 29a, 272, 272/1, 272/2, 272/2-4. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - postopek zavarovanja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - narok v postopku izdaje začasne odredbe - (ne)izvedba predlaganih dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo, je na toženki. Ker iz toženkinih ugovornih trditev diametralno nasprotno trditvam tožnika izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže.
OZ člen 427, 427/1, 427/3, 427/5, 434. ZPP člen 199, 199/1, 214, 214/2.
najem nepremičnine - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - odplačevanje posojila za nepremičnino - prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - pogodba o prevzemu izpolnitve - intervencijski interes - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe
Domneva konkludentne privolitve upnika v prevzem dolga lahko učinkuje le, če je bil upnik pred sprejemom izpolnitve obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi. Če prevzemnik, za katerega upnik ne ve, da je sklenil pogodbo o prevzemu dolga, ponudi izpolnitev in jo upnik sprejme, domneva ne more učinkovati, ker takšno izpolnitev upnik sprejme kot izpolnitev tretjega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085847
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 67, 83, 83/1. OZ člen 86, 94, 255. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - izigravanje upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - ničnost sporazuma - izbrisna tožba - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost ali izpodbojnost pravnega posla - solidarna obveznost zakoncev - aktivna legitimacija - zaznamba spora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost sklepa - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
Toženca v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajata, da se zavedata ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS, da lahko upnik v situaciji, ko je posel sklenjen z izključnim namenom izigravanja, vloži ničnostno tožbo, vendar se s takšnim stališčem ne strinjata. Izpostavljata, da ima tožnica v tem postopku na razpolago zgolj izpodbojno, paulijansko tožbo. Pritožbeno sodišče izpostavlja novejšo sodno prakso na tem področju, kjer je med drugim obrazloženo, da je ključna razlika v tem, kakšna je bila ob sklenitvi posla volja (oz. kakšen je bil namen) pogodbenih strank. Če sta se zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov, je dejanje izpodbojno. Če pa je bil njun namen (in s tem ključen nagib za sklenitev pogodbe) prav oškodovanje upnikov, je primerna ničnostna sankcija. Za razmejitev je tako treba ugotoviti, kaj je bil v posameznem primeru ključen nagib za sklenitev pogodbe (ključen nagib je tisti, brez katerega pogodba ne bi bila sklenjena) in ali je bil tak nagib nedopusten (usmerjen k uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z Ustavo RS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli).
V primeru, da bo dopuščen ničnostni zahtevek, ima tožnica na razpolago tudi izbrisno tožbo, saj bi bilo v nasprotnem sodno varstvo iz ničnostne tožbe povsem izničeno in izvotljeno.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožnica v postopku zavarovanja možnost dokazovati verjetnost obstoja terjatve tudi po zahtevku iz 83. člena DZ. Pritrditi ji namreč gre, da do pridobitve pravnomočne sodbe, na podlagi katere bi lahko po prvem odstavku 83. člena DZ zahtevala določitev deleža dolžnika, to je drugega toženca, na skupnem premoženju, lahko mine daljše časovno obdobje, v katerem bi prva toženka lahko s premoženjem, na katerem ima izključno lastninsko pravico (čeprav tožnica trdi, da gre za skupno premoženje), razpolagala in ga odtujila ter tožnica brez zavarovanja na to premoženje ne bi mogla poseči.
Glede razmerja med začasno odredbo in zaznambo spora je po oceni pritožbenega sodišča starejša sodna praksa, da zaznamba spora v celoti izključuje pravico do začasne odredbe, presežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087597
OZ člen 10, 131, 131/1, 180. ZOR člen 201. URS člen 26. ZPP člen 302, 302/3.
nakup nepremičnine na javni dražbi - skupno funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost prodajne pogodbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - posredni oškodovanec - občina kot tožena stranka - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - predvidljivost škode - lastna škoda - pravno priznana oblika škode - samostojna škoda družbenika - ločenost premoženja družbe in družbenika - terjatev družbenika do družbe iz kreditne pogodbe - ponovno zaslišanje strank in prič
Toženkino s strani tožnika zatrjevano protipravno ravnanje ni bil adekvaten vzrok za nastanek škode, ki jo uveljavlja tožnik - toženka namreč ni posegla v pravice tožnika ali mu prekršila pravo, ki mu je varovalo kakšen zavarovan interes. Tako kot predvidljive škode ob poškodovanju fizične osebe ni mogoče šteti škode, ki je nastala pravni osebi, tudi ob morebitnem oškodovanju pravne osebe ni mogoče kot predvidljive škode šteti škode, ki je nastala fizični osebi. V postopku tudi ni bilo izkazano, da bi toženka vedela, da s svojim ravnanjem oziroma opustitvami posega v pravno zavarovane interese tožnika, ali da bi jo tožnik pred sklenitvijo pogodbe o tem seznanil in še manj, da bi pogodbenici z namenom oškodovanja tožnika sklenili nično pogodbo. V obravnavani zadevi ima škoda, ki jo zatrjuje tožnik, morda lahko svoj temelj v razmerju med tožnikom in družbo. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da ni nobene podlage, da bi toženka morala predvideti vse okoliščine, na katerih tožnik utemeljuje škodo - obveznost toženke povrniti škodo velja v razmerju do družbe, ki ji je nastala iz naslova ničnosti pogodbe in ki so posledica poslovne odločitve družbe, ni pa toženka mogla predvideti škode, ki bi nastala njenim družbenikom, zakonitim zastopnikom, zaposlenim ali drugim fizičnim osebam (tožniku), ki so poslovno sodelovali z družbo.
popolna odškodnina - odškodnina za izgubljeni zaslužek - bruto znesek odškodnine - obračun davkov in prispevkov - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine - pristojnost davčnega organa - upravičenec do izpolnitve - nastanek davčne obveznosti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti
Sodišče v pravdnem postopku odloči le o obveznosti plačila bruto odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti po višini skladna z merilom popolne odškodnine, ni pa v pristojnosti pravdnega sodišča odločanje o obstoju ali celo o višini morebitnih javnopravnih obveznosti obračuna in plačila davkov in prispevkov.
Obveznost plačila davčnega odtegljaja nastane šele, ko toženka v korist tožnice dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe, s katero je prisojen obdavčljiv dohodek, in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila. V času sodnega odločanja o odškodnini torej obveznost obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z odškodnino za izgubljeni dobiček še ni nastala, saj odškodnina še ni bila ne dosojena ne izplačana. Zato od dela prisojene odškodnine, ki se nanaša na javnopravne odtegljaje, tožnici ni mogoče priznati obresti.
OZ člen 190. ZPP člen 443, 443/1, 468, 468/1. ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 40, 40/1, 40/6, 44, 46, 47, 48, 49.
postopek v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - zastopanje v sodnem postopku - brezplačna pravna pomoč - priznanje stroškov zastopanja - vročitev sklepa o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo stroškov iz proračuna - upravni spor - neupravičena obogatitev - obstoj pravnega temelja - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - sklep o odmeri stroškov - naročniško razmerje - prekoračitev trditvene podlage - nepodpisana vloga
Postavljeni odvetnik nima nobene podlage za obračunavanje višjih stroškov zastopanja, kot so mu bili odmerjeni s sklepom službe BPP v upravnem postopku. Izdani sklep glede obsega in višine nagrade bi lahko izpodbijal kvečjemu v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo, ne more pa višjih stroškov terjati od tožene stranke (upravičenca do BPP).
Pravni temelj za izplačilo stroškov postopka tožencu predstavlja sklep izvršilnega sodišča o odmeri stroškov postopka. Ker toženec ni prejel plačanih stroškov postopka brez pravnega temelja, o neupravičeni pridobitvi ni mogoče govoriti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00087813
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3. OZ člen 369, 369/3, 369/4, 1034, 1034/3. ZFPPIPP člen 258, 396.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja terjatve proti poroku - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izkaz višine zahtevka
Izjava o zapadlosti ni edina možna oziroma merodajna podlaga za začetek tega zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka je namreč v primeru, ko upnik ni uspel uveljaviti predčasne zapadlosti, odvisen od zapadlosti terjatve po izvršilnem naslovu (neposredno izvršljivem notarskem zapisu).
Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika, to pa je tudi pravočasna priglasitev terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom. Če je zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, pa začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek.
V primeru, ko je upnik pridobil izvršilni naslov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (kot v konkretnem primeru notarski zapis) in je to isto terjatev prijavil tudi v postopek osebnega stečaja, iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi "prvi" izvršilni naslov z začetkom postopka osebnega stečaja ali s koncem le-tega izgubil pravno moč. Upnik bi torej terjatev lahko terjal na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka, ne pomeni pa to, da je ne sme terjati na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V stečajnem postopku je upnik moral prijaviti terjatev, kolikor je ta znašala na dan začetka stečajnega postopka, taka terjatev pa se, zmanjšana za morebitna plačila, upošteva tudi v seznamu neplačanih in priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, zato je sklep o končanju stečajnega postopka ustrezna podlaga za ugotovitev višine izterjevane terjatve, prav tako je terjatev nedvomno zapadla vsaj na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00085786
OZ člen 82, 82/2.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - pogodba o sofinanciranju - nadzor nad namensko porabo sredstev - trditveno in dokazno breme - zahtevek za izplačilo - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - skupna vrednost - prenos denarnih sredstev
Da je tipičen (javni) interes toženke v tem pogodbenem razmerju v zagotovitvi pregleda nad rezultati in cilji operacij ter namenskosti in sledljivosti porabe javnih sredstev pri projektih, ki jih sofinancira, je pravilno ocenilo tudi sodišče prve stopnje. V nasprotju s sodiščem prve stopnje pa je po stališču višjega sodišča v interesu obeh strank, ne le tožnice, da v kolikor so ti doseženi (in pri tem ni prišlo do kršitev upoštevnih predpisov), je tak projekt tudi sofinanciran.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086157
OZ člen 5, 88, 299, 366, 378. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6 , 7. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zastaralnega roka
SEU je že sprejelo razlago, da varstvo potrošnikov ni absolutno in da je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija, kar je v interesu pravne varnosti, združljiva s pravom Unije.
Pretogo razumevanje pravil o zastaranju bi nesorazmerno poseglo v pravico potrošnikov do sodnega varstva, še posebej, če upoštevamo posebni položaj šibkejših in zahtevo po izravnavi podrejenega položaja z učinkovitim sodnim varstvom njihovih pravic. Pri tem je potrebno upoštevati, da se je sodna praksa, ki je šele oblikovala celovito in kompleksno razumevanje zakonskih pogojev ničnosti v obravnavanih potrošniških sporih, tako da so lahko potrošniki učinkovito oblikovali zahtevano sodno varstvo, oblikovala šele leta 2022 in pred tem ni bilo dovolj dejanskih indicev, da bi potrošnik ob skrbnem ravnanju našel pravnega strokovnjaka, ki bi podal pravno diagnozo njegovega položaja v luči načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ničnosti potrošniške pogodbe zaradi kršitve načela ter zato položaja neupravičene obogatitve ter postavitev kondikcijske tožbe.
Za odločitev v zadevi je nepomembno, da je tožnik lahko že prej zaznal (0,5 do 1,2 sekunde oziroma 7,7 do 16,0 metrov), da nasproti vozeče osebno vozilo spreminja smer, saj se razvršča na prometni pas za zavijanje levo. Osebno vozilo namreč tedaj za tožnika še ni predstavljalo nevarnosti in od njega ni zahtevalo reagiranja. Do kritične situacije je namreč prišlo šele po tem, ko je osebno vozilo prečkalo sredinsko črto in tožniku zaprlo pot, kar pa je bilo le 0,2 do 0,5 sekunde pred trkom. Zaradi tega tožnik nezgode ni mogel preprečiti niti če bi bil trezen, saj to časovno ni bilo mogoče, kot je to pojasnil sodni izvedenec.
Pravno podlago za valorizacijo (pred ali med pravdo) že plačanega dela odškodnine namreč predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ. Odmera povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način - to je z valorizacijo - upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
Zakonske zamudne obresti iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od nastanka zamude, to pa je pri navedenih terjatvah, ko gre za nečiste denarne terjatve, tedaj, ko dolžnik po upnikovem pozivu (opominu) ne izpolni svoje obveznosti (drugi odstavek 299. člena OZ). Ob tem tudi določba 20.a člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) kot lex specialis, ki določa, da zavarovalnica tudi s plačilom zneska, ki ga je tožniku priznalo sodišče, pride v zamudo po preteku treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri njej vložil svoj odškodninski zahtevek, ne izključuje možnosti, da gredo zavarovancu zakonske zamudne obresti od celotne utemeljene zahtevane odškodnine še pred potekom teh treh mesecev. Toženka je namreč v obravnavani zadevi v odgovoru na tožbo "ugovarjala teku zamudnih obresti v skladu s 376. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)" ter predložila sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1883/2013, v kateri je le-to tedaj zavzelo stališče, da v primeru prometnih nezgod pripadajo oškodovancu zakonske zamudne obresti od poteka trimesečnega roka od vložitve odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici. To stališče pa je bilo, kot obrazloženo zgoraj, s sodbo VSRS II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016 preseženo.
Pritožnik zmotno meni, da je s tem, ko je predložil druge dokaze, na toženko prevalil dokazno breme o morebitni nedobavi oziroma pomanjkljivi dobavi svojega naročila. Prvič zato, ker je (kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje), dokazno breme za te tožbene trditve na tožniku, saj je eden od elementov, ki njegov zahtevek utemeljujejo, tudi izkaz, da so bile vtoževane storitve dejansko opravljene oziroma blago dejansko dobavljeno. In drugič zato, ker s trditvijo, da zaračunanega blaga ni prejela, toženka uveljavlja tako imenovano negativno dejstvo, katerega dokazovanje je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj takega dejstva, v tem primeru torej na tožniku.
Posledice dejstva, da tožnik zaradi časovne oddaljenosti ni mogel natančno pojasniti, katere po dnevu opredeljene pošiljke so se nanašale na posamezne postavke na vtoževanem računu, mora zato glede na povedano nositi tožnik. On je tisti, ki ima (dokazni) interes, da se sodišče prepriča o obstoju ali neobstoju dejstev, ki utemeljujejo njegov zahtevek. Zgolj izdana računa namreč ne dokazujeta, da je bila storitev opravljena ali blago dobavljeno.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00085684
ZPPDFT člen 17, 45, 50, 54, 54/1, 54/1-3.
splošni pogoji - pogodba o ustanovitvi in vodenju trr - odpoved pogodbe - osebni podatki - preprečevanje financiranja terorizma - preprečevanje pranja denarja - težko nadomestljiva škoda
V Splošnih pogojih je zapisano, da je razlog za odpoved Pogodbe tudi, če se uporabnik ne odzove na poziv Banke po posodobitvi matičnih in drugih podatkov. V predmetni zadevi se je upnik odzval, sporočil je objektivne razloge, da zakonita zastopnika ne moreta priti takoj, ter predlagal prihod v največ dveh mesecih. Ob takem dejanskem stanju ni pogojev za odpoved Pogodbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnik najmanj verjetno izkazal, da (še) ni kršil Pogodbe.