motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33. ZPP člen 352.
motenje posesti - zavrnjena začasna odredba - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko - subjektivna nevarnost - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - varstvo lastninske pravice - prepozna dopolnitev pritožbe
Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
SZ-1 člen 41, 41/1. SPZ člen 119. ZPP člen 450, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - plačilo prispevka v rezervni sklad - neizvedba dokaznega predloga - neizvedba zaslišanja strank - odločanje na podlagi pisnih dokazov - ponavljanje tožbenih navedb
Neutemeljena je (posredna) graja neizvedbe dokaznega predloga za zaslišanje toženca. Ker njegova lastninska pravica na stanovanju v obravnavani stavbi ni bila sporna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo in odločilo na podlagi pisnih dokazov (upoštevajoč 450. člen ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.
nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00090904
URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
Pogodba (v prvem odstavku 10. člena) določa, da mora najemnik vrniti po koncu najema nepremičnino v stanju, kot jo je prejel, a vendar mora po drugem odstavku 10. člena pustiti morebitne vgrajene naprave na nepremičnini, da le-te ohranijo svojo funkcionalnost in namembnost.
Da je ograja naprava, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pove, da je ograja (i) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda oz. (ii) naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem. Povsem jasno je, da ograja ohrani to svojo namembnost in funkcionalnost le, če je postavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00090785
ZPP člen 2, 2/1, 44, 44/3, 286b, 286b/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ZKZ-73 člen 11, 11/1, 21, 21/2.
vrednost spornega predmeta - izvedenec gradbene stroke - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - kmetijsko zemljišče - prvo območje kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija - nelegalna gradnja (črna gradnja)
V postopku je izkazano, da imajo obravnavane parcele trenutno status najboljšega kmetijskega zemljišča. Vendar pa je bilo za presojo utemeljenosti zahtevka potrebno ugotoviti, kakšen status so imela zemljišča v času tožnikove gradnje - tožnik, ki ni bil kmet, namreč z gradnjo na tujem ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Takega statusa zemljišč pa toženki, na katerih je bilo glede na njune trditve glede statusa zemljišč dokazno breme, nista uspeli dokazati.
Toženki sta za gradnjo in kasnejšo uporabo zidanice vedeli in jo dopuščali, zato z ugovorom, da gre za črno gradnjo, v pravdnem postopku po tolikih letih ne moreta uspeti. Reševanje in rezultat inšpekcijskega postopka zaradi črne gradnje se nanaša na varovanje javnopravnega interesa in na to pravdno zadevo nima vpliva.
tožba za ugotovitev služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost poti - dostop do javne poti - dostop do parcele z javne ceste - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - način uporabe stvari - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - nujna pot
Dejstvo, da neka stavba do javne poti nima dostopa drugje kot po določeni obstoječi poti, po kateri se zatrjuje priposestvovana služnost, ne pomeni, da mora biti po tej (edini) dostopni poti ugotovljena služnost vožnje z vsemi vozili. Če bi bilo npr. ugotovljeno, da se je do nekega objekta dostopalo v času priposestvovalne dobe po cesti zgolj peš, služnost vožnje ne bi bila priposestvovana. Po drugi strani je jasno, da mora imeti vsaka nepremičnina dostop do javne poti, a je (če pot ni urejena na drugačen način) temu namenjen drug pravni institut: nujna pot.
gradnja na tujem svetu - gradnja na tujem solastnem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - sklenitev pogodbe - obličnost dogovora - ustni dogovor - realizirana pogodba - konvalidacija pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - določljivost predmeta pogodbe
Toženec je tožniku predlagal, naj nameravano gradnjo hiše premakne, tako da bo njen del segal na sosednjo nepremičnino, ki je v njuni solastnini. Ker je ob tem ustno soglašal, da bo tožnik izključni lastnik hiše in s tem zemljišča pod njo, ta ustna pogodba pa je večinoma realizirana (tožnik je končal gradnjo z lastnimi sredstvi in v hiši živi), mora toženec izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilne določbe obligacijskega prava o sklenitvi pogodbe, o obličnosti in o konvalidaciji pogodbe, ki ji manjka oblika, ter te določbe prav razlagalo. Drži, da mora biti pogodba o prenosu lastninske pravice sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). A prav tako drži, da lahko navkljub umanjkanju te obličnostne zahteve pogodba obvelja, če je pretežno izpolnjena, ker to določa 58. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00089953
SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 254, 254/3.
razdružitev solastne nepremičnine - rok za izplačilo - vrednost solastnega deleža - pritegnitev izvedenca gradbene stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - dovoljenje za bivanje - uporaba stanovanja - prepoved nadaljnjih kršitev - ponovitvena nevarnost
Vsebina obligacijskega dogovora med tožnikom in toženkinimi starši predpostavlja tudi dejanske učinke za tretje osebe. Dogovor o uporabi stanovanja vključuje tudi dogovor o tem, da preko tožnikovih nepremičnin, ki nesporno predstavljajo edini dostop do tega stanovanja, lahko do toženkinih staršev dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni.
Ravnanje toženke v obsegu nahajanja v stanovanju, v katerem prebivata njena starša, in v obsegu dostopa do tega stanovanja, ne more predstavljati protipravnega vznemirjanja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089642
ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2.
razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva
Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravni prednik - zaščitena kmetija - uporaba nepremičnine - pristna posest - dobroverna posest - poštena posest - dejansko stanje - protiknjižno priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Glede na to, da so najprej tožnikova pravna prednika in za njima tožnik posest nastopili na podlagi darilne pogodbe, ki predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice; da so sporno nepremičnino ves čas priposestvovalne dobe uporabljali navzven vidno in kot lastniki ter da niti zemljiškoknjižna lastnika niti kdo drug v času trajanja priposestvovalne dobe ni nasprotoval njihovi uporabi, kakor tudi ne oporekal njihovi lastninski pravici, so tako tožnikova pravna prednika kot tožnik upravičeno verjeli, da so lastniki sporne nepremičnine.
Tako iz zemljiškoknjižnega izpiska kot iz neprerekanih navedb tožnika izhaja, da je bila zaščitena kmetija zaznamovana v letu 1996. Ker je tožnik lastnik parcele postal v letu 1993, kasnejša izpolnitev pogojev za pridobitev statusa zaščitene kmetije in razglasitev nepremičnine za del zaščitene kmetije ni mogla za nazaj poseči v njegovo lastninsko pravico
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089932
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - grozeča težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - ogled - pridobitev gradbenega dovoljenja
Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.
ZTLR člen 25, 25/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 196.
gradnja na tujem - gradnja na tujem solastnem zemljišču - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - možnost seznanitve - soglasje solastnikov - dovoljenje za gradnjo - dovoljenje solastnikov - publicitetno načelo
Pravo daje sodno varstvo pošteni stranki, zato tožnica kot slaboverna graditeljica ne sme priti v boljši (stvarnopravni) položaj kot ga imata prva in druga toženka, ki sta ohranili položaj dobrovernih (so)lastnic. Četudi je tretja toženka dovolila gradnjo (kar pojmovno izključuje možnost upiranja gradnji), je obravnavani spor glede na vsebino in naravo tožbenega zahtevka mogoče rešiti le na enak način za vse toženke.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parcelacija - parkirišča - dovozna pot - izvedensko mnenje - gradbeništvo in urbanizem - minimalno število parkirnih mest
Skupna pripadajoča zemljišča je treba obravnavati kot izjemo. V primeru, ko ni zanesljivo dokazano, da gre za skupno pripadajoče zemljišče, je takšno zemljišče treba razdeliti med stavbe kot njihova individualna pripadajoča zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00089939
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089661
ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42. ZPP člen 286. ZS člen 99, 105a.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - izključna lastninska pravica - priposestvovanje - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija v nepravdnem postopku - pojem krivde - poziv sodišča k podaji pripomb - krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka.