ZGD-1 člen 7, 7/1, 3, 3/6. ZPP člen 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
procesna sposobnost – samostojni podjetnik posameznik
Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete podjetnika kot fizične osebe. Podjetnica xx je ista oseba kot fizična oseba xx. Torej ima procesno sposobnost le xx kot fizična oseba.
ZD člen 72. ZPP člen 2, 7, 7/2, 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
ustna oporoka – izredne razmere – subjektivne okoliščine na strani oporočitelja – razpravno načelo – pritožbene novote
Obstoj izrednih razmer je treba presojati v trenutku, ko se je zapustnik odločil za izjavo poslednje volje. Subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja, nepokretnost, nesposobnost pisanja, nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo) morajo biti take narave, da oporočitelju onemogočajo napraviti pismeno oporoko v katerikoli obliki.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – kršitev obveznosti – brezplačno razpolaganje s premoženjem – odpoved dediščini – poročanje o premoženjskem stanju
Stečajni dolžnik se je odpovedal dediščini po pokojnem očetu, s čimer je kršil omejitev svoje poslovne sposobnosti. Hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja tudi kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077314
URS člen 22. SZ-1 člen 84, 95, 111, 111/1. OZ člen 615. ZZK-1 člen 175, 175/3, 246, 247. ZPP člen 5.
najemna pogodba za določen čas – molče obnovljena pogodba – nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitveni zahtevek - enakost orožij – načelo kontradiktornosti – nepotrebni dokazni predlogi - pooblastilo pooblaščenca - izrek sodbe – zemljiškoknjižni vložek
SZ-1 v 84. členu določa za najemno pogodbo pisno obliko, v 95. členu pa skrb za podaljšanje najemne pogodbe za določen čas prenaša na samega najemnika, ki mora najmanj 30 dni pred potekom najema pridobiti od lastnika pisno odobritev podaljšanja najemne pogodbe (aneks), sicer mora izprazniti stanovanje v pogodbenem roku, zaradi česar tudi ni pravne podlage za molče obnovljeno pogodbo za nedoločen čas.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 285. člena ZPP, saj tožeče stranke v okviru materialnega procesnega varstva ni opozorilo, da ni navedla odločilnega dejstva, to je izpolnitev odložnega pogoja, za veljavnost sporne pogodbe o prodaji terjatev stečajnega dolžnika z dne 19.6.2009. Ker tekom postopka veljavnost prenosa terjatve iz prenosnika, družbe V. d.d. - v stečaju, na prevzemnika, torej tožečo stranko, ni bila sporna, je tožeča stranka za svojo napako (manjkajoče dejstvo) izvedela šele iz sodbe in je tako sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega strankam ni bila dana možnost, da se o njem izjavijo.
ZIZ člen 181, 181/7, 194, 194/1, 194/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine – pristopljeni upnik – vabilo na dražbo - odredba o prodaji – ustavitev izvršbe – predlog za tretjo javno dražbo
Ker je sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo terjatve pristopljenega upnika bil izdan 31.8.2011 in je postal pravnomočen 14.9.2011, torej pred datumom druge javne dražbe, ki je bila razpisana za 27.9.2011, bi sodišče prve stopnje nedvomno moralo tudi pristopljenega upnika obvestiti o drugi javni dražbi.
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.
ZD člen 213. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 11, 11/2, 11/2-1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica – preužitkarska pogodba – darilna pogodba – vsebina pogodbe – vpis nepremičnin v zemljiško knjigi
Vsebina pogodbe o preužitku kaže na njeno odplačno naravo, sama pogodba pa je bila tudi že izvedena v zemljiški knjigi. Tudi okoliščina, da pogodba vsebuje elemente tveganega pravnega posla, izkazuje, da ne gre za darilo. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je manj verjetna pravica tistega, ki trdi nasprotno, torej da pogodba o preužitku ni odplačna in gre v resnici za darilo.
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko, v zemljiški kataster pa z identifikacijsko oznako.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov - stroški brezplačne pravne pomoči – zakonska subrogacija – prehod terjatve na RS
V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
Stranka, ki za razlog izločitve izvedenca izve potem, ko je izvedenec podal svojo ekspertizo oziroma, ko je sodišče že izvedlo dokaz z izvedencem, zahteva izločitev izvedenca, vendar v tem primeru le v ugovoru zoper izvedensko delo. Izločitev izvedenca je tako mogoče uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje, je tožnik pravdne stroške, ki jih je povzročil s svojim pravdanjem in katerih je bil oproščen na podlagi brezplačne pravne pomoči, dolžan državi (sodišču) povrniti v primeru, v kolikor se bo njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo v toliko, da ne bi bil več upravičen do BPP.
Ker je bilo z izročitvijo denarja tožencu (klubu) omogočeno redno izvajanje njegove (športne) dejavnosti, je bil toženec s tem obogaten, tožnik pa prikrajšan, kar utemeljuje zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
V primeru, če kdo nudi drugemu korist, kadar je ta ukrep očitno pravilen, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenosti, ki velja v obligacijskih razmerjih, da ne bi bil upravičen do vrnitve dane koristi.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076024
ZOR člen 210, 210/1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 315, 315/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja – ožji družinski člani – stari starši – vnukinja – ded – status očeta – starši – razlaga zakona – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja predstavlja odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kot tudi za vse kasnejše bolečine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja – ljubezen, nego in pozornost, kar vse bi mu roditelj nudil, če bi bil živ. Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dejstvo, da je razmerje stari oče – vnukinja trajalo le eno leto, ni pravno odločilno, ded je namreč s svojo skrbjo do tožnice dejansko prevzel očetovsko vlogo. Čim pa je tako, je tožnica upravičena do odškodnine; če ji je ded nadomeščal očeta, potem je zakonsko besedilo „starši“ treba razlagati tako, da je izgubila osebo, ki ji je predstavljala roditelja.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 414. ZZZDR člen 5a, 106, 129, 129a.
preživninska obveznost – višina preživnine – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – preživninski zahtevek – nadstandardne potrebe – počitniška glasbena šola – novota – izločitev sodnika
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu. V kolikor sta starša sporazumna glede določenih nadstandardnih potreb, jih bosta krila poleg svoje preživninske obveznosti, ni pa to seveda razlog za njeno neutemeljeno širjenje.
Novote v družinskih sporih so sicer dopustne (glej 414. člen ZPP), vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok.
Odhodke, ki bi tožniku nastali pri opravljanju poslovne dejavnosti, je izračunal šele s strani sodišča postavljeni izvedenec finančne stroke, ki ni izhajal iz podatkov o tožnikovem čistilnem servisu, ker jih ta ni zatrjeval oziroma predložil, ampak jih je izračunal splošno na podlagi podatkov drugih čistilnih servisov. Za ugotavljanje izgubljenega dobička je bil torej izveden informativni dokaz z izvedencem finančne stroke, ki pa ne more in ne sme nadomestiti trditvene podlage, ki bi jo moral pravočasno zagotoviti tožnik.
O odsotnosti ustrezne trditvene podlage je bil tožnik pravočasno in eksplicitno opozorjen s strani toženca, torej se tudi ni porajala potreba po opozorilih sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti po uradni dolžnosti – sklep o izvršbi
Ker se je sodišče prve stopnje na podlagi vloge z dne 13.12.2012, ki je sicer nista podpisala zakonita zastopnika dolžnika, seznanilo z dejstvom, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen, je utemeljeno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, saj lahko sodišče to stori ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.