Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088421
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
kredit v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kot sankcija za kršitev - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - delna ničnost pogodbe - nedopustnost - valutno tveganje - sprememba pogodbe - odvračalni učinek - retroaktivnost - načelo lojalne razlage prava EU - preplačilo - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno). Ob takšni razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da je tožnik toženi stranki že plačal več kot je od nje prejel. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi moral zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnika zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev o glavni stvari - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - pravilnost odmere - nagrada za narok - nagrada za sestavo vloge - kriterij obrazloženosti
Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.
Odločitev o povrnitvi stroškov preživljanja je sodišče pravilno oprlo na prvi odstavek 199. člena DZ, po katerem sme tisti, ki je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni bilo treba preživljati, zahtevati povračilo od tistega, ki bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil OZ o neupravičeni obogatitvi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - izvršljivost - primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti
Glede podatkov o poslovnih partnerjih, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih treh letih, ne drži, da je izvršilni naslov v tem delu neizvršljiv. Navedena obveznost pomeni predložitev seznama poslovnih partnerjev, s katerimi v zadnjih treh letih dolžnik ni poslovno sodeloval.
podnajem - akcesornost pogodbe - podzakup - prenehanje pogodbe o podzakupu - raba stvari - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje podnajema - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - vračilo varščine - novo dejstvo v pritožbenem postopku
Ena bistvenih lastnosti podzakupnega (podnajemnega) razmerja je njegova akcesornost do osnovnega zakupnega razmerja. To je nujno, ker mora biti zakupodajalec (najemodajalec) nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izvršitveno dejanje - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
V tenorju obtožnega akta je tako v potrebni meri konkretizirano obdolženčevo izvršitveno ravnanje kot prikazovanje oškodovancu, da bo posojeno vrnil, čeprav tega v resnici ni nameraval, kar pomeni lažnivo prikazovanje za posojilno razmerje ključne dejanske okoliščine nameravane vrnitve danega posojila; skupaj z navedbo njunega preteklega poslovnega sodelovanja in vzpostavljenega zaupanja tako opisano aktivno izvršitveno ravnanje obdolženca, usmerjeno v oškodovanca, in navedba izročitve denarnih zneskov obdolžencu s strani oškodovanca v posledici obljub in vzpostavljenega zaupanja pomeni konkretizacijo vzročne zveze med izvršitvenim ravnanjem obdolženca in ravnanjem oškodovanca v lastno škodo kot prepovedano posledico, vse skupaj pa, ko se v tenorju zatrjuje tudi dejanska nevrnitev posojenih zneskov oškodovancu, v zadostni meri konkretizira še goljufivi namen.
ZIZ člen 15, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 76, 76/3, 76/4, 343, 343/1, 343/4, 366, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravdni postopek na podlagi 62/2. čl. ZIZ - obstoj pravnega interesa za pritožbo - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na določbe ZIZ v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa že dosegel. Možnosti, za kakršno se zavzema pritožba, da bi izvršilno sodišče ob razveljavitvi sklepa o izvršbi tudi zavrglo predlog za izvršbo, pa ZIZ, ko gre za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v celoti ali le zoper njegov naložitveni del), ne predvideva. Cilja, ki ga dolžnik zasleduje v tem pritožbenem postopku, torej v okviru izvršilnega postopka ne more doseči, bo pa imel to možnost v sledečem pravdnem postopku.
zaseg predmetov - pooblastila policije - izločitev dokazov - ustaljena sodna praksa - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pregled osebe - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo
Sodišče druge stopnje pa kljub obstoječi sodni praksi VS RS glede situacij, ko oseba, osumljena prekrška, po danem pravnem pouku zavrne prostovoljno izročitev obremenilnega predmeta (droge), meni, da ni izključena, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, uporaba policijskega pooblastila po pregledu osebe, ko je zaseg predmeta opravljen, ne da bi se poseglo v ustavno varovano zasebnost in osebnostne pravice osumljenca, katerih varstvo zagotavljajo zakonske določbe o osebni preiskavi.
nasprotna tožba - pozitivna ugotovitvena tožba - ugotovitev skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - litispendenca - odločanje o isti stvari - nedopustna tožba - izključujoči se zahtevki
Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.
ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija dediča - pravni interes za tožbo - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - pogoji za veljavnost pogodbe - neveljavna pogodba - izbrisna tožba - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Poslovna sposobnost A. A. res ni bila odvzeta, vendar pa je položaj, ko pogodbo sklene oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa (več) sposobnosti razsojanja (sposobnost razumeti pomen izjave poslovne volje), po vsebini enak položaju, ko tako pogodbo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Takšna pogodba je nična. Odločilna je torej dejanska sposobnost osebe, da razume pomen in posledice konkretnega pravnega posla, v zvezi s katerim je poslovno voljo izjavila.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so bile pojmovne in voljne sposobnosti A. A. zgolj bistveno zmanjšane, temveč, da ni bil sposoben razumeti vsebine pogodbe in njenih možnih pravnih posledic. Na to je vplivala kombinacija odvisnosti od alkohola, nevrološke bolezni (izvedenec je v zvezi s tem opisal tudi kognitivne težave, ki pri njej nastanejo) in osebnostne strukture.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4, 220. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/3. URS člen 29, 35.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - pravni pouk - pravni pouk osumljencu (Miranda) - neposredna zaznava policistov - prostovoljna izročitev predmetov - zaseg predmetov - zapisnik o zasegu predmetov - zakonitost dokazov - izločitev nedovoljenih dokazov
Ni utemeljena teza zagovornikov, da je bila obdolžencu nezakonito zasežena konoplja, ker ni bilo v celoti spoštovana določba drugega in tretjega odstavka 55. člena ZP-1. V zakonu predpisana forma je namreč v funkciji dokazovanja obstoja ustavno predpisanega jamstva glede privilegija zoper samo obtožbo (29. člena Ustave RS). Torej gre za izpodbojno dejstvo, ki se v primeru takšne ali drugačne hibnosti v zakonu predpisane oblike lahko izkazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zgolj dejstvo, ker je bil pravni pouk osumljencu prekrška zabeležen na Potrdilu o zasegu predmetov, ob tem, da je v tej zvezi zaslišana priča (policist) potrdil, da je bila osumljencu dana miranda in je tudi pojasnil razloge, zakaj je bila zabeležena na omenjeni listini, ne omogoča presoje, da je bilo postopanje policije v zvezi z zasegom droge avtomatično nezakonito.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila - plačilo za dejansko opravljeno delo - znižanje nadomestila
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika. Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna opravila.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev razmerja - začasna sodna poravnava - učinek sodne poravnave - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.
Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - podobni primeri - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - razteg vratne hrbtenice - zlom
Tožničina odškodnina, ocenjena na približno 13 neto povprečnih plač, je primernejša oz. pravičnejša glede na podobne, hujše in blažje primere. Skupni znesek odškodnine za tožničino negmotno škodo torej znaša 19.500 EUR, revalorizirano predpravdno plačilo toženke iz tega naslova pa je 16.702 EUR (pritožbeno neizpodbijano).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089359
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 2. ZPP člen 212.
tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dokazovanje negativnega dejstva - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - sprememba tožbe - odlog plačila - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - prava in neprava retroaktivnost - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - Direktiva Sveta 93/13
Načelo lojalne (evropskoskladne) razlage od nacionalnega sodišča zahteva, naj nacionalno pravo razlaga v skladu z besedilom in namenom direktive ter teži k dosegi ciljev direktive. Obveznost lojalne razlage se nanaša na vse državne organe in celotno nacionalno pravo in ni omejena zgolj za implementacijske predpise. Pri razlagi nacionalnega prava mora sodišče slediti standardom in smernicam, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem oblikuje SEU. SEU je namreč izključno pristojno sodišče za razlago prava EU, njegove sodbe so za nacionalna sodišča zavezujoč, precedenčni in neposredno uporabljiv pravni vir. Sodišče prve stopnje je bilo zato pri odločitvi dolžno upoštevati razlage, ki jih je o Direktivi 93/13 sprejelo SEU, vključno s stališči v sodbah C-287/22 z dne 15. 6. 2023 in C-520/21 z dne 15. 6. 2023.
Tožnik bi moral, če začasne odredbe ne bi bilo, plačevati, česar verjetno ne dolguje. In da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Pritožnica sprašuje, ali so nacionalna sodišča stališča SEU dolžna uporabljati nepravilno - avtomatizirano, ne da bi ocenjevala, ali se določeno pravno stališče prilega dejanskim in pravnim okoliščinam konkretnega primera. Tudi če bi pritožbeno sodišče štelo, da gre za vprašanje, ki ga je skladno z razmejitvijo pristojnosti med SEU in nacionalnimi sodišči sploh mogoče nasloviti na SEU, je odgovor nanj poudarjeno očiten. Daje ga že 2. člen Pogodbe o Evropski Uniji (PEU), po katerem EU temelji na vrednotah pravne države, z vidika slovenskega prava pa ustavni načeli pravne države in enakosti pred zakonom (2. in 14. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.
Dokazno breme o resničnosti trditve o ustnem dogovoru, da avans vrne toženka, če blago ustrezne kvalitete ne bo dostavljeno, nosi tožnica. Glede na to, da sta si bili dejansko nasproti le izpovedbi pravdnih strank, je sodišče prve stopnje v povezavi s predloženo listinsko dokumentacijo pravilno presodilo, da je tožnica ponudila prešibke dokaze.