izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti
V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
pogodba o delu – naročnik – zastopanje – zastopnik – učinki zastopanja – obvestilo o zastopanju – ugovor pasivne legitimacije
Dejstvo, da je bila kot investitor navedena firma Z. d.o.o. še ne pomeni, da se morajo računi izstavljati prav na investitorja. Toženec je že na pogovorih vedel, da zastopa investitorja, firmo Z. d.o.o. O tem tožnika ni obvestil, kljub temu, da bi ga bil dolžan obvestiti. Kljub temu, da sta se s tožnikom poznala in da je toženec do tedaj zastopal firmo V. d.o.o., katere direktor je bil, pa je slediti tožniku, da ni vedel, iz danih okoliščin pa tudi ni mogel sklepati, da toženec ne zastopa V. d.o.o., pač pa zastopa Z. d.o.o.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
prenehanje delovnega razmerja - izbris iz sodnega registra - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu v skladu s 4. odstavkom 442. člena ZFPPIPP prenehalo, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. 24. člen ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je zahtevek za plačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (v višini treh minimalnih plač), odškodnino za letni dopust, odpravnino (za 4 leta delovne dobe) na Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vložila po poteku 90 dni po datumu prenehanja delovnega razmerja. Njen zahtevek je bil tako vložen prepozno.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – zunajzakonska skupnost – življenjska skupnost – stalno prebivališče
Z vidika določbe 210. člena ZD je relevantno le, v kakšnem razmerju sta bila R. in zapustnica v času njene smrti, medtem ko dejansko vprašanje, ali sta bila zunajzakonska partnerja v preteklem obdobju (davno pred smrtjo), na R. dedno pravico nima nobenega vpliva. Iz potrdila UE T. izhaja, da zapustnica ob smrti ni imela prijavljenega začasnega prebivališča na naslovu R. stalnega prebivališča, zato ni mogoče mogoče sklepati, da sta ob njeni smrti živela skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071698
ZPP člen 274, 319. OZ člen 1019, 1019/2. ZHKS člen 15. ZPPSL člen 144.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – napotitveni sklep – več napotitvenih sklepov glede iste terjatve – pravni interes – res iudicata – zakonito poroštvo – odgovornost za obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – hranilno kreditne službe – izvedba naroka
Napotitveni sklepi se nanašajo na isto (prerekano) terjatev, o obstoju katere se (lahko) odloča le enkrat.
Z napotitvenim sklepom tožnik izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Na podlagi kasnejših napotitvenih sklepov, zaradi že vložene tožbe, tožnik ni bil dolžan vložiti nove tožbe. Vprašanje zakonitosti izvedbe trikratnega preizkusa tožnikove terjatve in posledično treh napotitvenih sklepov se nanaša na stečajni postopek in na predmetni postopek ne vpliva.
Velja, da bo narok opravljen, če ga sodišče ne prekliče.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja. Med terjatve iz delovnega razmerja spadajo plača, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo ter z dela. Do teh terjatev je upravičen delavec, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu (4. člen ZDR). Po uveljavljeni sodni praksi mora delavec, če uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja.
ZDR v četrtem odstavku 204. člena določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem, vendar delavcu navedene pravice iz delovnega razmerja pripadajo le v primeru, če obstoj delovnega razmerja ni sporen. Tožnik v tem delovnem sporu s tožbo ni uveljavljal obstoj delovnega razmerja, ampak le izplačilo plač s pripadki za določeno obdobje. Pravna podlaga za denarni zahtevek je delovno razmerje pri toženi stranki. V tej fazi postopka torej dejstvo obstoja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še ni sporno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo tožbo, napačno uporabilo prvi odstavek 274. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
izločitev v korist potomcev – prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja – stvarnopravni zahtevek – dedna izjava – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju
Tožnik ni dokazal, da bi z delom ohranjal ali povečal očetovo hišo in mu zato ne gre stvarnopravni delež. Sporazum med prednikom in potomcem pa je veljaven. Tudi dejstvo, da je pred podpisom sporazuma oče tožniku izročil 15.000,00 EUR, ne vpliva na to, da bi ta dvostranska pogodba z elementi dednega prava prešla v obligacijskopravno pogodbo z elementi vzajemnosti. Ni pravilno stališče tožnika, da mora plačani del ustrezati vredno njegovemu bodočemu dednemu deležu.
V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost zahtevkov na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakih tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem, da mora izkazati še enega od kumulativnih pogojev, to je obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nenadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku (272. člen ZIZ).
Terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi in se nanaša na nezakonitost izredne odpovedi iz razloga po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (ker mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna z dela več kot 6 mesecev), ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je bila izredna odpoved nezakonita, v tej (začetni) fazi postopka, ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Ker tožnica ni izkazala verjetnost terjatve njen predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati obstoj delovnega razmerja, od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, da je tožena stranka dolžna tožnici, dokler traja spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja obračunati in plačevati nadomestilo plače v višini bruto mesečne plače, od tega zneska obračunati ter plačati davke in prispevke, neto znesek pa nakazati na račun tožnice, ni utemeljen.
predpogodba - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe – plačilo kupnine
S sklenitvijo predpogodbe se stranki zgolj zavežeta skleniti glavno pogodbo in nase še ne prevzameta obveznosti iz glavne pogodbe. Tožnik tako po Predpogodbi ni bil zavezan plačati kupnine, taka obveznost pa bi nastala šele s sklenitvijo prodajne pogodbe. V kolikor bi tožnik plačal kupnino že ob podpisu Predpogodbe in upoštevaje določilo Predpogodbe, po katerem se je toženka zavezala nepremičnine izročiti v posest ob plačilu celotne kupnine, bi stranki dejansko že takrat izpolnili vse svoje obveznosti po glavni pogodbi, s čimer bi institut predpogodbe izgubil svoj smisel.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prava neuka stranka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
ZDR člen 6, 6/6, 6/7, 184. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda - iguba na dohodku
Tožena stranka (javni zavod - bolnišnica) je imela resen namen, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za objavljeno delovno mesto bolničarja - negovalca, spremljevalca. Glede zaposlitve tožnika si je premislila potem, ko je izvedela za dejstvo, da je tožnik HIV pozitiven. Opisano ravnanje tožene stranke pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, kakor je določena v tretjem odstavku 6. člena ZDR. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za nastalo škodo v višini izpadlega dohodka.
ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.