stroški postopka - predlog za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške toženke v zvezi z odgovorom na tožnikov predlog za obnovo postopka odmerilo od napačne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč te stroške odmerilo glede na vrednost predmeta tožbe oziroma celotnega tožbenega zahtevka (ki je znašal 111.561,97 EUR), čeprav je tožnik v predlogu za obnovo postopka izrecno in jasno navedel, da predlaga obnovo postopka zgolj glede dela sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede odločitve o zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka, ki ni zastaral, to je glede zahtevanih mesečnih zneskov premalo izplačanih plač od 9. 12. 2016 dalje in premalo izplačane odpravnine, pri čemer je tudi izrecno in pravilno navedel, da znaša ta del zahtevka (v zvezi s katerim predlaga obnovo postopka) 44.730,56 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00087401
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 87/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - preplačilo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
Ne držijo pritožbena zatrjevanja, da je vprašanje morebitnega zastaranja kondikcijskega zahtevka v postopku izdaje začasne odredbe, v katerem tožnika zahtevata začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, bistveno.
Tožnika sta zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in tožbo utemeljevala na varstvu sebe kot potrošnikov, ki jima ga daje nacionalna zakonodaja (ZVPoT in ZPotK) in tudi evropski pravni red (Direktiva 93/13). Ničnost v 86. členu OZ je predpisana v javnem interesu, kar seveda velja tudi, če se ugotovi ničnost potrošniških pogodb. Ničnost namreč pomeni najhujšo obliko neveljavnosti in torej absolutno negacijo pravnega posla, pri čemer gre v konkretnem primeru še za varstvo šibkejših - potrošnikov, ki je tako pomembno, da je regulirano tudi na evropski ravni.
Zato v tej fazi postopka, ko se z začasno odredbo zahteva zgolj začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini, za katera je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nična, ni relevantno vprašanje pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pravnega posla, če bi se izkazalo, da dajatveni zahtevek ne bi bil utemeljen zaradi morebitnega zastaranja.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo "ustreznega denarnega nadomestila". Sicer pa je treba določbo 87. člena OZ uporabiti na način, da je skladen s stališčem iz sodbe SEU C-520/21 z dne 15. 6. 2023
Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).
nedopustnost izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino
Običajno je pravda zaradi nedopustnosti izvršbe, lastninska pravda tretjega, ki v izvršilnem postopku zatrjuje, da je lastnik stvari, na katerih je dovoljena izvršba (tretji odstavek 65. člena v zvezi z 59. členom, 60. členom in petim odstavkom 65. člena ZIZ). Ob smiselni uporabi drugega odstavka 92. člena SPZ in v skladu s 60. členom SPZ, ki ureja pridobitev lastninske pravice na premičnih stvareh s pravnim poslom, je torej materialno in procesno dokazno breme za ugotovitev lastništva premičnin in posledično, da je izvršba na te stvari nedopustna, na tistem, ki v postopku zatrjuje, da je stvar njegova.
Vsak od pogodbenih zneskov ima svojo dejansko podlago, ker gre za mesečne terjatve, vsota nepogodbenih obveznosti (povračilo plačanih stroškov) pa tudi ne presega 20.000,00 EUR. Posledično stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku vrednosti vseh dolgovanih zneskov, saj se za vsakega od njih utemeljenost ugotavlja posebej. Če imajo ob isti pravni podlagi zneski različno dejansko podlago, se vrednost, relevantna za določitev stvarne pristojnosti ne sešteje. Gre za objektivno kumulacijo, kot če bi bilo vloženih več posameznih tožb, za katere bi bilo za vsako posamezno pristojno okrajno sodišče. To pomeni, da je tudi za odločitev o vseh zahtevkih skupaj stvarno pristojno okrajno sodišče.
URS člen 22, 23. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3. ZPP člen 70, 70/2, 70/2-6, 73, 73/1, 73/5, 115, 116, 116/1, 226, 226/2, 236a, 236a/2, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 363, 363/3.
obstoj predkupne pravice - predlog za prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zloraba procesnih pravic - zdravniško opravičilo - preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - načelo neposrednosti - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zahteva za izločitev sodnika
Ob dejstvu, da je bil pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisan 28. 9. 2023 (torej skoraj devet mesecev pred spornim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024), bi morala tožnica glede na predhodna opravičila, ob ustrezni skrbnosti poskrbeti, da bi bile njene pravice na naroku zastopane po drugem kvalificiranem pooblaščencu. Ne glede na zatrjevanja tožnice, da ni pristala na zastopanje po drugem pooblaščencu, je treba poudariti, da so pričakovanja glede skrbnega ravnanja, da se zagotovi ustrezna substitucija, v primeru bolezni odvetnika strožja. Ob dejstvu, da je pooblaščenka tožnice pred tem sodišče štirikrat zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, je treba ob tehtanju pravic pravdnih strank ugotoviti, da bi ponovna preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024, pri čemer pooblaščenka tožnice ni niti zatrjevala nenadnosti in nepredvidljivosti bolezenskega stanja, pomenila resen zastoj v postopku, zaradi katerega bi bila kršena pravica toženke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11.
tožba za plačilo odškodnine - tožena stranka v stečaju - osebni stečaj dolžnika - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - vročanje tožbe - nepravilnosti pri vročanju - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Sodišče je spregledalo, da je toženec v osebnem stečaju. Ker zato pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 157. člena ZPP. Tožnica je toženko z opominom pred tožbo pozvala, naj ji plača za parkiranje, in bi bila toženka, če bi dvignila pošto, seznanjena s terjatvijo. Razloga za to, da ni dvignila pošte, toženka ni navedla. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo dvignil nanj naslovljeno priporočeno poštno pošiljko, zato dejstvo, da toženka pošte z opominom pred tožbo ni dvignila, ne more biti njej v korist. Pravilno je ravnanje upnika, da v primeru, ko se dolžnik ne odzove na poziv za plačilo, sproži sodni postopek. In tako je ravnala tožnica. Toženka se je plačilu terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine upirala; vložila je ugovor, v katerem je navedla le, da ne ve, za kakšno terjatev gre. V sklepu o izvršbi so bili navedeni podatki o upniku in bi se toženka lahko pri njem pozanimala, kaj terja od nje. Zastopal jo je odvetnik, ki je moral vedeti, da se bo v primeru ugovora zadeva obravnavala v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je toženka tožbeni zahtevek pripoznala le v neznatnem delu: od vtoževanih 158,60 EUR samo 5 EUR. Glede na obrazloženo ni mogoče šteti, da toženka ni dala povoda za tožbo, niti da je pripoznala tožbeni zahtevek, saj ga je v pretežnem delu prerekala.
ZNP-1 člen 5, 21, 22, 58, 64, 64/1. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci nepravdnega postopka - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes za udeležbo v postopku - udeležba svojcev - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - pritožba vložena po neupravičeni osebi - zavrženje pritožbe
V postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo so praviloma udeleženi le t. i. formalni in zakoniti udeleženci (iz 21. in 58. člena ZNP-1), skladno s prvim odstavkom 64. člena ZNP-1 pa v zvezi z izbiro skrbnika tudi kandidat za skrbnika. Priznanje pravnega interesa za materialno udeležbo skladno z 22. členom ZNP-1 je v postopku odločanja o skrbništvu za odrasle izjema.
Nasprotni udeleženec ima ženo, ki je že udeleženka postopka, in sina, ki je udeležbo priglasil in sodišče o njej še ni odločalo. Okoliščine, zaradi katerih bi bil tudi sestrin odnos z nasprotnim udeležencem take narave, da je zato treba še njej priznati pravni interes za udeležbo v celotnem postopku postavitve pod skrbništvo, v procesnem gradivu ni. Kot resni kandidatki za skrbnico pa je sodišče prve stopnje sestri priznalo udeležbo v delu postopka, ki se nanaša na odločanje o izbiri osebe skrbnika.
Pritožnica je udeleženka le tistega dela postopka, ki se nanaša na odločanje sodišča o tem, kdo naj bo skrbnik nasprotnega udeleženca. Vprašanje, ali potrebuje nasprotni udeleženec začasnega skrbnika, kdo naj bo to in katere naloge mora opraviti, je onkraj pritožnici podeljene udeležbe. Zato se zoper sklepa s to vsebino tudi ni upravičena pritožiti.
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
obnova postopka - novi dokazi
Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
OZ člen 6, 6/2, 62, 62/3, 131, 153, 153/1, 186, 188, 352, 352/1, 352/2, 395, 395/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6. ZVO-2 člen 233, 233/1, 233/1-6. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 254, 254/3, 353
vmesna sodba - škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pasivna legitimacija - višja sila - vzdrževanje javne površine - izvedensko mnenje - dokazna ocena - izreden vremenski pojav - soprispevek
V takih zahtevnih primerih je pravilno zaključek zdravljenja opredeliti s trenutkom, ko ni več nobene strokovno utemeljene možnosti izboljšanja in je s tem tožnik tudi seznanjen.
Triletni subjektivni zastaralni rok potemtakem do vložitve tožbe, še ni potekel.
Postavljeni izvedenec je tudi v dopolnilnem mnenju ustrezno odgovoril na vse podane pripombe. S tem je bilo toženki v zadostni meri omogočeno učinkovito sodelovanje v postopku, njeni procesni očitki pa so pravzaprav le vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.
Sodišče prve stopnje se je glede očitka opustitve ustreznega vzdrževanja dreves pravilno oprlo na izvedenca gozdarske stroke, ki je med vzroki za nastanek škode pri tožniku kot najbolj verjetnega opredelil prav neustrezno vzdrževanje predmetnih dreves.
Toženka (občina) je za predmetni drevesi ob poti na javni površini bila dolžna zagotoviti njihovo vzdrževanje. Protipravno ravnanje kot opustitev dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) obsega ukrepe vzdrževanja dreves, kot so redno pregledovanje, čiščenje, redčenje, zmanjševanje krošnje z namenom odprave nevarnosti loma vej, ki je pri črnem topolu kot, za lom občutljivi vrsti dreves, posebej poudarjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženkina odškodninska odgovornost podana, ker ni preprečila z navedenimi ukrepi, da bi drevesi ne ogrožali okolice na javni površini.
Toženka se ne more sklicevati na višjo silo (zunanji dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti), ker bi s svojim ravnanjem lahko preprečila nastanek škode tudi v vremenskih pogojih, kot so bili podani v času škodnega dogodka. Viharni veter, na kar se edino sklicuje toženka glede višje sile, ni sam zase avtomatično že razlog za oprostitev odgovornosti toženke. Če gre za vremenski dogodek, posledice katerega so z ustreznim človekovim ukrepanjem obvladljive, ne gre za višjo silo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
spor majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - končni sklep
Prvo sodišče je določilo napačen pritožbeni rok v pravnem pouku sklepa. Namesto 8 dni ta znaša 15 dni. Pritožbeni osemdnevni rok, ki ga je v pravnem pouku določilo sodišče, velja le in samo, če je bila v sporu majhne vrednosti izdana sodba ali sklep, s katerim je končan postopek (prvi in tretji odstavek 458. člena ZPP). V drugih primerih, ko ne gre za sklep sodišča, s katerim se konča postopek in je zoper njega dovoljena pritožba, se sme stranka pritožiti v roku 15 dni od vročitve sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč o utemeljenosti predloga, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan.
Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od ugotovljenega premoženja odštelo vse stroške, ki so bili povezani s cenitvijo zapuščine ne glede na to, kdo je za te stroške založil predujem oziroma koga so bremenili.
Tisti del premoženja zapustnice, s katerim ni oporočno razpolagala, v primeru uveljavljanja nujnega deleža sam po sebi predstavlja del razpoložljivega dela zapuščine in se kot tak nameni poplačilu nujnega deleža. Pritožnica torej ne more izbirati, iz katerega zapustničinega premoženja se ji bo poplačal nujni delež.
Upoštevajoč, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe (prvi odstavek 328. člena ZPP), toženka tudi ne more biti uspešna pri graji sporne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo, pri priznanju stroškov tožnikov.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087118
OZ člen 179, 181, 299, 299/2. KZ-1 člen 173a. ZPP člen 14, 154, 154/2. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku - višina denarne odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - mnenje izvedenca psihologa - začetek tega zakonskih zamudnih obresti - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po 181. členu OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.