redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka je skladno z določbo 399. v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP predviden v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka in postopek preide v drugo fazo, to je v razveljavitveni postopek. Ta se, drugače kot predhodni, nikoli ne opravi brez naroka.
reorganizacija - nova pogodba o zaposlitvi - neenaka obravnava - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek obeh tožnikov, da jima je tožena stranka dolžna izdati novi odločbi o (višji) plači za delovno mesto organizator marketinških aktivnosti in prireditev v centru. Tožnika sta novi pogodbi o zaposlitvi, ponujeni v podpis zaradi reorganizacije, v kateri sta bili dotedanji delovni mesti obeh tožnikov ukinjeni, podpisala, zato sta veljavni in predstavljata zakonito podlago za obračun plače. Ker sta tožnika podpisala novi pogodbi o zaposlitvi in s tem pristala na višino plače, določeno v teh novih pogodbah o zaposlitvi, nimata pravnega temelja, po katerem bi lahko zahtevala višjo plačo od tiste, ki je določena v njunih pogodbah o zaposlitvi.
Tožena stranka je z namenom, da bi se izognila odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem, katerih delovna mesta so bila ukinjena, trudila najti novo zaposlitev za vse delavce. Res sta tožnika novi pogodbi o zaposlitvi podpisala približno mesec dni po pričetku reorganizacije, a to še ne pomeni, da ju je tožena stranka ignorirala in neenako obravnavala, še posebej ob upoštevanju dejstva, da so pogovori o možnih zaposlitvah potekali že sredi januarja. Zagotovo je prejem obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi stresen dogodek, vendar izdaja tega obvestila sama po sebi ne more predstavljati protipravnega ravnanja tožene stranke v smislu enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, čeprav kasneje do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pride. Prav tako protipravnega ravnanja ne more predstavljati prizadevanje toženke, da bi našla zaposlitev za oba tožnika, pa čeprav je to pomenilo, da sta tožnika novo pogodbo podpisala en mesec po pričetku veljavnosti reorganizacije (pri čemer sta do podpisa novih pogodb prejemala plačo po dotedaj veljavnih pogodbah o zaposlitvi). Zaradi zmotne pravne presoje je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3. ZDR-1 člen 56. URS člen 49.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno, pravdni stranki pa sta z namenom realizacije te sodbe 22. 6. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto višji svetovalec. Tožnik ne more zahtevati delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar po sklenitvi in podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec in po dejanski vrnitvi na delo k toženi stranki na to delovno mesto. Sklenitev te pogodbe o zaposlitvi predstavlja realizacijo pravnomočne sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem je tožnik zahteval obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec ter vrnitev nazaj na delo na to delovno mesto. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kljub določbi 56. člena ZDR-1 ne pride, če delavec takšno transformacijo odkloni ali vztraja v zaposlitvi na drugem delovnem mestu za nedoločen čas. Ko kljub siceršnjim pogojem za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas na drugem delovnem mestu (kar je storil tožnik), je na takšno izbiro vezan.
predlog za taksno oprostitev - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju - podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je res tožena stranka sklep, s katerim je bil rok podaljšan do 22. 4. 2016, prejela šele dne 6. 5. 2016, vendar po tem datumu ni predlagala ne podaljšanja roka, niti ni predložila listine za katere je bila pozvana s sklepom o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.
obveznost plačila - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika - legitimacija ponudnika - legitimacija kupca - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pridobitev procesne legitimacije upnika
Samo upniki lahko vložijo pritožbo proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP. Ni sporno, da pritožnik ni upnik. V postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika je bil zgolj ponudnik, ki očitno ni uspel.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016071
OZ člen 190, 190/1, 190/3.
odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - pravnomočna sodba - nadomestilo plače
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje na podlagi pravnomočne sodbe delovnega in socialnega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu (v katerem je bilo ugotovljeno, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito in je bilo tožeči stranki naloženo, da toženi stranki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ji glede na to obračuna nadomestilo plače). Toženka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanja (s katero je bila odpravljena odločba Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo). Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved opravljanja dela
Tožnica je s tem, ko je ob zaključku delovnega dne ob zapuščanje oddelka pakirnice vzela in pri sebi skrila dve navadni S-budget salami, kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, ki ga je tožena stranka podala tožnici v zvezi z očitanim ravnanjem, utemeljeno. Tožena stranka je tudi dokazala, da si je tožnica po podanem opozorilu določenega dne prisvojila izdelke, ki so bili v lasti tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila 37. člen ZDR-1 in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, ki oba določata prepoved škodljivega ravnanja. Taka kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen (krivdni) razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Pri tožnici predhodno opozorilo o kršitvah delovnih obveznosti ni doseglo svojega namena, saj je v manj kot dveh mesecih od prejema opozorila ponovila istovrstno kršitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022957
OZ člen 948, 948/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo zavarovalnine - aktivna legitimacija leasingojemalca - premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal - imetnik pravic iz zavarovanja - opustitev dolžnosti izvedbe materialnega procesnega vodstva - sodba presenečenja - kršitev načela kontradiktornosti
Tudi leasingojemalec ima (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. V konkretnem primeru je leasingojemalec zatrjeval obstoj aktivne legitimacije s tem, ko je trdil, da je ekonomski lastnik in posestnik vozila, s tem pa vsekakor izkazuje premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016149
URS člen 11, 62, 68, 68/3. ZPP člen 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 110, 110/2.
plačilo odškodnine - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti, razžalitve dobrega imena in časti ter nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo le razlogi o odločilnih dejstvih za odločitev o odškodninskem zahtevku iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je tožnik odškodnino uveljavljal tudi iz drugih pravnih naslovov (zaradi trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti in razžalitve dobrega imena in časti), je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi podane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ampak je možna le v primeru hujših zlorab instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati, da je pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlorabila svoje pravice (zaradi zamude 15-dnevnega subjektivnega roka). V sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je sicer res zapisano, da bo moral organ prve stopnje pri ponovnem odločanju upoštevati roke iz drugega odstavka 110. člena ZDR, vendar je ta zapis mogoče šteti le za splošno navodilo in ne za konkretno opozorilo, da je že prišlo do zamude roka. Zamude roka pa ni uveljavljal niti tožnik sam v sodnem sporu niti ni bila ugotovljena s strani prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ampak šele v postopku z revizijo. Iz navedenih razlogov ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka s podajo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice in da bi bila s tem podana protipravnost njenega ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-13, 454, 454/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – neizvedba naroka – zaslišanje priče – zahteva za izvedbo naroka
Res je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala določena dejstva, zaradi česar je bilo kljub prepozni prvi pripravljalni vlogi dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Vendar pa je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, odgovorila na vse ugovorne navedbe tožene stranke in podala trditve ter predložila dokaze, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem je nedvomno trditveno in dokazno breme za nasprotne ugovorne navedbe prešlo na toženo stranko, ki bi morala te svoje trditve konkretno pojasniti in zanje predložiti dokaze.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
poškodba pri delu – soodgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – trimaleolarni zlom desnega gležnja – gradbeni oder – postavitev gradbenega odra – lestev – padec z lestve – tesar – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Izvedenec je ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Sodišče je tožniku, ki od delodajalca ni zahteval postavitve gradbenega odra, očitalo, da bi to moral in mogel storiti, ker ni, pa mu je naložilo 50 % soodgovornosti za nastalo škodo. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno.
Življenjsko nerealno bi bilo pričakovati, da bo tožnik delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra. To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje, zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi.