Res je, da je odvetniška pisarna dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP-ja, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Predvsem pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopka s tem, ko je samo ugotavljalo utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke glede plačila pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe o ekskluzivni prodaji. Glede na to, da je za znesek 17.247.251,76 SIT na Okrožnem sodišču v L. že izšla prvostopna sodba, ki še ni pravnomočna, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pobotni ugovor tožene stranke za ta znesek glede na litispendenco.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra - ugovor zoper sklep o začetku postopka - sklep o izbrisu iz sodnega registra - nova dejstva in dokazi
Davčna uprava RS je bila le pobudnica začetka postopka izbrisa, ne pa njegova predlagateljica, glede na to, da se v primeru obstoja izbrisnega razloga takšen postopek začne po uradni dolžnosti (1. odst. 25. čl. ZFPPod).
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega.
socialni spor - sodna taksa - zapadlost plačila sodne takse
Ker po izrecni določbi 2. odst. 12. člena ZST zapade taksa v socialnih sporih v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka, je zastaranje plačila začelo teči šele prvi dan po pravnomočen odločitve o stroških, in ne, ko je bilo opravljeno posamezno procesno dejanje v smislu 4. člena ZST. V socialnih sporih gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti. Ker od pravnomočnosti odločitve o stroških še ni potekel zastaralni rok dveh oz. štirih let, je bila taksa pravočasno odmerjena in ni nastopilo zastaranje plačila.
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pravnim osebam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času zatrjevanega nastanka nepremoženjske škode, ni izrecno predpisoval denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravnim osebam (kot to sedaj Obligacijski zakonik) ter da tudi sodna praksa ni bila naklonjena priznavanju denarne odškodnine za tovrstno škodo tem osebam. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije, z dne 16.12.1993, pravna oseba po prejšnji ureditvi ni bila upravičena zahtevati denarne odškodnine za (sicer protipraven poseg) v njeno nepremoženjsko sfero, torej za okrnitev ugleda ali dobrega imena. Takšno stališče izhaja tudi iz določb Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 586/92 in III Ips 42/993. Pritrditi je sicer pritožniku, da zgolj navedeno samo po sebi še ne more biti tehten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
izvršilni stroški - pravdni stroški - uspeh stranke v postopku - umik zahtevka
Tožeča stranka zahtevka ni umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek, zato je odločitev o nadaljnjih pravdnih stroških sodišča prve stopnje popolnoma pravilna.
Upravnikov zahtevek na povrnitev stroškov upravljanja, ki jih je ta vplačal posameznim distributerjem na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - računanje dobe
Tako po določbah ZTLR kot ODZ sta predpostavki pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera in dvajsetletna posest. Po obeh predpisih se v priposestvovalno dobo všteva čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki (drugi odstavek 30. člena ZTLR). Vendar to ne pomeni, da mora biti slednji posestnik dedič prejšnjega posestnika. Gre za posestno nasledstvo, ki ima lahko temelj bodisi v univerzalnem, bodisi v singularnem nasledstvu. Z drugimi besedami, v priposestvovalno dobo se všteje čas, ko so posestniki predniki sedanjega dobrovernega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Če dolžnik zatrjuje, da je dejansko terjatev upnika prenehala za višji znesek, kot pa je znesek, za katerega je upnik umaknil izvršilni predlog, bo moral to uveljavljati s posebnim ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje samo.
Temeljna predpostavka za prisojo preživnine zakoncev je njegova nepreskrbljenost. (Ne) preskrbljenost zakonca pa je pravni standard, ki zahteva ocenjevanje okoliščin in tehtanje razmer v vsakem posameznem konkretnem primeru posebej.
Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.
ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3. SPZ člen 24, 36, 24, 36.
motenje posesti - nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je posestnik in lastnik poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na naslovu X, da je poslovne prostore kupila od tožene stranke, da je kotlovnica za prizidek in za stari del zgradbe skupna, da se v tej kotlovnici nahajata peč, s katero se ogreva prizidek, in peč, s katero se ogreva stari del stavbe, da ima ključe kotlovnice le tožena stranka, da ji je tožena stranka poslala dopis, s katerim ji je odpovedala ogrevanje, da je tožena stranka na sestanku z novim upravnikom prizidka dne 26.9.2005 zatrdila, da bo z ogrevanjem prizidka začela, ko bo 3 dni zapored temperatura po 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija, kar se je zgodilo 1.10.2005, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke ob vložitvi tožbe še ni začela z ogrevanjem poslovnih prostorov tožeče stranke, zaradi česar je uporaba teh prostorov omejena. Te tožbene trditve ne dajejo podlage za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka zaradi motenja posesti, temveč za uveljavitev obligacijskega zahtevka na izpolnitev obveznosti, ki jo je tožena stranka prevzela dne 26.9.2005 na sestanku z novim upravnikom prizidka, in sicer, da začne z ogrevanjem prizidka. Zaradi nesklepčnosti tožbe je sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke, kolikor tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrnilo.
delitev nepremičnin - solastniki kot nujni sosporniki - delitev premoženja
Z izvedeno delitvijo je v pretežnem delu sledilo upravičenim interesom solastnikov, da so pridobili v naravi tisti del, za katerega je vsak od njih izkazal upravičen interes. Fizične delitve parc. št. 820/2 ni opravilo, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, da se je zaradi načela racionalnosti in ekonomičnosti izognilo delitvi parcel in s tem še večji drobitvi v nove enote.
Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je utemeljena prav na pripoznavi tožbenega zahtevka in zato taka zahteva ne pomeni, da pripoznanje tožbenega zahtevka ni jasno in brezpogojno.
Moker parket v telovadnici, kjer je koncentracija igralcev usmerjena v igro, gibanje igralcev pa je običajno tek v športnih copatih, ki na mokrem še posebej drsijo, je nevarna stvar.