vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0083617
OZ člen 125, 198. SPZ člen 67, 67/7.
uporabnina – solastnina – dogovor o uporabi solastne nepremičnine – učinki dogovora – pravni naslednik – pravna podlaga za uporabo, ki presega idealni delež
Učinki sklepa nepravdnega sodišča o načinu uporabe solastne stvari so enaki učinkom dogovora o uporabi solastne stvari, saj sklep nepravdnega sodišča „zgolj“ nadomesti manjkajoče soglasje solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0053470
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 141a, 149, 224.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – vročitev naloga za plačilo sodne takse – vročitev pooblaščencu – vročitev po elektronski poti – elektronski predal – tehnične težave – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi
Dolžnik v pritožbi navaja, da je podpisal prevzemnico, da pa ni mogel odpreti priponke, kar utemeljuje s težavami v zvezi z elektronskim predalom in sprejemanjem pošiljk že v preteklosti. S pavšalnimi trditvami o težavah v zvezi s prejemom pošiljke dne 13. 11. 2014, za kar niti ni predlagal nobenega dokaza (s priloženimi poizvedbami dokazuje ukrepanje v drugi zadevi v mesecu marcu 2014), dolžnik ne more izpodbiti domneve o vročitvi plačilnega naloga. Od pooblaščenca (ki je odvetnik) se namreč utemeljeno pričakuje, da bo ob ugotovitvi, da priponke ne more odpreti, o tem nemudoma obvestil sodišče, še posebej glede na to, da je na vročilnici navedeno, katero sodno pisanje se vroča, in da so mu poznane posledice neplačila sodne takse za ugovor.
začasni zastopnik – zakoniti zastopnik – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – postavitev začasnega zastopnika
Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog nasprotne stranke – kršitev načela kontradiktornosti – padec motorista – vzdrževanje ceste
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje dokaznega predloga tožeče stranke. Tožnik se ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožene stranke.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – akutno zdravstveno stanje – ogrožanje življenja in zdravja – sposobnost oblikovanja svobodne volje
Nikogar ni mogoče zdraviti proti njegovi volji. Pri udeleženki gre za specifično in akutno zdravstveno stanje zaradi katerega v tem trenutku niti ni zmožna oblikovati lastne volje o tem, ali zdravljenje sprejema ali ga odklanja, po mnenju izvedenke pa bo to lahko storila po izteku izrečenega ukrepa - pridržanja na zaprtem oddelku za čas dveh tednov. Izvedenka je izrecno opozorila, da se udeleženka čuti ogroženo od oseb, ki so vstopile v njen blodnjavi sistem (mednje sodijo tudi zdravniki, za katere meni, da ji škodijo enako kot vsi, ki v ta sistem vstopijo), pod vplivom bolezni pa bi se brez izrečenega ukrepa zaradi napačnega razlaganja situacije življenjsko ogrožala. Tako zdravstveno stanje udeleženke je po oceni pritožbenega sodišča mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr.
Treba je razlikovati med primerom, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, a se svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja ter primerom, ko se dejanskih prvin svojega duševnega stanja sploh ne zaveda ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati. Tipični primeri, ki ustrezajo slednjemu položaju so: a) mladoletni otrok, ki se razsežnosti duševne motnje ne more zavedati in tako tudi glede zdravljenja ne more oblikovati svobodne volje; b) oseba, ki ji je v tem obsegu odvzeta poslovna sposobnost ter s tem možnost (sposobnost) odločanja o (ne)zdravljenju ter c) oseba z izjemno hudo duševno boleznijo, ki ne omogoča oblikovanja svobodne volje.
Pritožničine navedbe, da za maj, junij, julij in avgust 2010 ni prejela nobenega računa, je sodišče prve stopnje upoštevalo kot resnične in je zato štelo, da toženka pred vložitvijo tožbe s tem dolgom ni bila v zamudi. Zakonske zamudne obresti od zneska neupravičene obogatitve v tem časovnem obdobju štirih mesecev je tožnici prisodilo šele od naslednjega dne od postavitve zahtevka, to je od 27. 5. 2014 (ko je tožnica razširila zahtevek še za plačilo uporabnine za to sporno časovno obdobje), po določbi 2. odstavka 299. člen OZ, v celoti torej pravilno in zakonito. Zgolj dejstvo, da upnik ni dokazal, da je dolžnika terjal, še ne pomeni, da se je svoji terjatvi odpovedal.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 94, 114, 114/1, 226. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - odpovedni rok - starostna pokojnina - pridobitev pravice
Tožnica je bila ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno. Ker tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
dokaz z izvedencem – plačilo predujma – umik dokaznega predloga
Sodišče brez sodelovanja izvedenca ne more vzpostaviti etažne lastnine in tudi ne parcelirati zemljišča. Gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi odrejenega predujma.
Sodišče prve stopnje je konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj listina, ki jo je tožnica priložila predlogu za obnovo postopka (nov dokaz), ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča, zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno.
Tožeča stranka je upravičena zgolj do tistega zneska, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo glasbenih del po Pravilniku iz leta 1998.
DDV je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitve. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.