Tožeča stranka je dobila dodatno možnost dokazati razloge za oprostitev plačila sodne takse zaradi pandemije, vendar ni zadostila popolnosti predloga. Kako je na to vplivalo sprejemanje dokumentacije in odzivanje nanjo ni pomembno za ta pritožbeni postopek. Pomembno je le to, ali je tožeča stranka po pravnomočno zavrženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks le-to plačala. Tega v pritožbi ne navaja.
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046427
KZ-1 člen 232, 232/1. ZKP člen 5, 445, 445/1. URS člen 27.
preslepitev kupcev - nedelujoča gospodarska družba - prodaja izdelkov - kurir - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do predlaganja dokazov - domneva nedolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji - znižanje denarne kazni - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Za pošten postopek je bistveno, da ima obdolženi, katerega pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljen. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je imel obdolženec med celotnim dokaznim postopkom zagotovljene vse pravice, ki mu kot obdolžencu pripadajo, sodišče prve stopnje pa tudi z izdajo napadene sodbe ni storilo nobene kršitve, ki bi kazala na nepošten postopek ali na kršitev pravice do obrambe obdolženca.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obstaja povečana požarna ogroženost (posledično nevarnost za okolje, živali in ljudi), vendar zmotno štelo, da je pomembno, kakšna je dejanska skupna količina ONS iz leta 2020 in 2021, ki bi jo moral zbrati in k dolžniku odpeljati upnik. Po oceni pritožbenega sodišča že neprevzeta količina ONS za leto 2020 povzroča in povečuje požarno nevarnost, škoda, ki bi zaradi morebitnega požara nastala, pa nedvomno je težko nadomestljiva, saj bi se odražala v širšem okolju in bi lahko prizadela tudi zdravje ljudi ter rastline in živali.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - določitev izklicne cene - tržna vrednost - ocenjena likvidacijska vrednost - ovira za prodajo premoženja - obstoj ločitvene pravice
Zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Zakon pri določitvi izklicne cene sodišča torej ne omejuje navzgor, temveč navzdol. Pri določitvi izklicne cene hitrost postopka prodaje tudi ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati. V skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, je potrebno postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji tudi glede višine plačila terjatev upnikov. Zato zlasti ob prvi prodaji izklicne cene brez tehtnih razlogov ni smiselno določiti občutno pod vrednostjo, ocenjeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
spor o pristojnosti - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - agencija - vrednost spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča - gospodarski spor
Vrednost spora je 25,50 EUR s pripadki, tožeča stranka pa je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ni gospodarski subjekt naštet v 481. členu ZPP (subjektivni kriterij po ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - nepoložitev kupnine v določenem roku. - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.
Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
V utemeljitev tega temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje pripora se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo zgolj na pravnomočnost obtožbe, na dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi ter na dejstvo, da je bila obtožencu izrečena obsodilna sodba. Sodišče se do posameznih dokazov oziroma njihove dokazne vrednosti ni posebej opredeljevalo, to bo predmet pisno izdelane sodbe. Relevantno je zgolj to, da na glavni obravnavi ni bil izveden noben takšen dokaz, ki bi pod vprašaj postavil zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivih dejanj, ki so predmet pravnomočne obtožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
predlog za obnovo postopka - izredno pravno sredstvo - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - lastnoročni podpis - nedovoljena pritožbena novota - osebna služnost stanovanja
Razlogi za obnovo postopka so taksativno našteti v določbi 394. člena ZPP. Kot razlog za obnovo postopka, ki ga v svojem predlogu uveljavlja tudi toženec, so tudi nova dejstva, za katera zve stranka ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine
88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.