ZZK-1 člen 24, 25, 46, 124, 148.. ZDen člen 67, 67/1.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - mrtva fizična oseba - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo - denacionalizacijska odločba - denacionalizacijski upravičenec - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka - preuranjena odločitev
V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
V zvezi z odmero stroškov v odškodninskih zadevah, v katerih se običajno izvajajo tako dokazi v zvezi s temeljem terjatve, kot tudi z njeno višino, sta bili izdani dve odločbi Vrhovnega sodišča RS, ki sta odmero stroškov po metodi aritmetične sredine izrecno zavrnili. Tako iz sodb VSRS II Ips 563/2008 z dne 7. 4. 2011 in II Ips 196/2016 z dne 22. 9. 2016, kjer je sodišče druge stopnje za izračun stroškov upoštevalo aritmetično sredino uspeha po temelju in uspeha po višini, izhaja, da so sodišča nižje stopnje zmotno uporabila (materialno) določbo 154. člena ZPP, ko so vrednotila uspeh strank ločeno "po temelju" in "po višini" in za končni uspeh vzela rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločeno ugotovljenima deležema uspeha, ter nadalje še, da ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oz. "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine. Podobno izhaja tudi iz sodbe VSRS v zadevi VIII Ips 9/2017 z dne 21. 7. 2017.
ZDR-1 člen 11, 83, 83/1, 93.. URS člen 49.. OZ člen 86, 86/1, 249.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - nično pogodbeno določilo - konkurenčna klavzula - prisilno delo
Ob upoštevanju, da določba 83. člena ZDR-1 temelji na 49. členu Ustave RS, ki prepoveduje prisilno delo, je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela ali v roku enega meseca po nastopu dela, zaradi nasprotovanja določbam ustave in prisilnim določbam ZDR-1 nično. Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji glede ničnosti upoštevati, koliko časa takšna pogodbena kazen zavezuje stranki in da bi lahko govorili o ničnosti pogodbene kazni le v primeru, ko je delavec celotno obdobje zaposlitve pod pritiskom plačila pogodbene kazni v primeru, če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi lahko le takrat šteli, da gre za pretiran poseg delodajalca v pogodben odnos, je napačno.
Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z dela
Toženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1. ZPP člen 249, 249/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbeno primerjanje odmerjene izvedenine z ocenjeno vrednostjo obravnavanega zemljišča je irelevantno. Izpodbijani sklep je povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ne predvideva odmerjanja nagrad in stroškov izvedencem glede na vrednost spornega predmeta oziroma predmeta ocenjevanja. Ker je višina nagrade predpisana s Pravilnikom, je tudi nepotrebno in neprimerno primerjanje nagrad, ki jih za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunavajo drugi izvedenci.
ZIZ člen 272, 272/2-1, 272/2-2. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izključitev družbenika - vpis v sodni register - težko nadomestljiva škoda - oblikovalna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - neodpravljiva nesklepčnost - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.
Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.
Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.
Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.
Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.
Sodišče po predračunu stroškov določi okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka, stroški upravitelja in stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka pa so stroški, za izplačilo katerih soglasje sodišča ni potrebno, če so vključeni v potrjeni predračun stroškov stečajnega postopka. Zato jih mora sodišče še posebej skrbno preveriti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 130/1, 131.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 67.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - stroški prehrane med delom - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je tožnik v tožbi ustrezno pojasnil, da je plačo v pogodbeno dogovorjeni višini prejel le prvi mesec zaposlitve, nato pa sta se s toženo stranko zaradi pričetka opravljanja dela v Nemčiji ustno dogovorila za višjo urno postavko, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve o urni postavki 11,00 EUR neto v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi, ki določa tožnikovo plačo v bruto znesku 940,58 EUR. Tovrstni ustni dogovori o višji plači ali urni postavki so dopustni in veljavni (prim. zadeve VDSS Pdp 961/2016, Pdp 936/2017 in druge), zato pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 3. člena ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, ni utemeljeno.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - pravica do poplačila - vrstni red - ugotovljena vrednost nepremičnine - prodaja nepremičnine - razlog smotrnosti
Določba 180. člena ZIZ v prvem odstavku dovoljenost predloga za ustavitev izvršbe veže na vrednost, ki je ugotovljena. Ne more pa sodišče z gotovostjo vnaprej oceniti, če in za koliko se bo nepremičnina tudi dejansko prodala in kakšen bo zato del terjatve izvršilnega upnika, ki se bo po plačilu vseh prednostnih in predhodnih terjatev poplačal. Višina in obstoj teh terjatev v tej fazi postopka še nista dokončno ugotovljena. Zato pa je v skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ sodišču prepuščena širša diskrecija v oceni odnosa med vrednostjo nepremičnine in delom terjatve izvršilnega upnika, da celostno v vsakem primeru oceni, ali je prodaja nepremičnine smotrna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VSL00063036
URS člen 22, 137. ZIZ člen 6, 29b, 29b/1, 29b/5, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a, 76, 76/2. ZVKSES člen 87, 88. ZPP člen 15, 7, 212, 270, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZN člen 87.
hipotekarni (realni) dolžnik - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - ugovor pasivne legitimacije - ugovor po izteku roka - novi dolžnik - relevantni ugovorni razlogi - umik izvršilnega predloga - odpoved pravici do izterjave - izjava o umiku - procesna dispozicija - vložitev vloge na vložišču sodišča - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - pooblastilo za umik - notariat - notar - notarski zapis - notarska hramba - pogodba v korist tretjega - trditveno in dokazno breme - razpravno in preiskovalno načelo - konstitutivni učinki umika - nepreklicnost umika - sestava sodišča - pravica do izjave - strokovni sodelavec - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse
V primeru, če upnik umakne predlog za izvršbo oziroma se odpove pravici do izvršbe, je to lahko kvečjemu razlog za ugovor po izteku roka. Teorija navaja, da gre za samostojni ugovorni razlog, in sicer nepravi opozicijski razlog. Ne nanaša se sicer na samo terjatev, je pa s terjatvijo povezan vsaj posredno, saj se nanaša na zahtevo za njeno sodno varstvo.
Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.
Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj.
Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi.
Ko enkrat upravičenec sprejme pravico iz notarske hrambe (v konkretnem primeru upnica pravico do prejema do dela kupnine za prodani nepremičnini, in sicer s podajo izjave o umiku pri notarju), tega ne more več preklicati. Z izpolnitvijo vseh pogojev notarske hrambe stranke pogodbe o notarski hrambi (v konkretnem primeru prodajalec in kupca – pritožnika) pridobijo pravico do izročitve pri notarju deponirane listine (v konkretnem primeru umika) upravičeni osebi.
V obravnavani zadevi gre za specifičen položaj, saj naj bi bil umik na sodišče vložen 10. 10. 2012, pa tedaj v spis dejansko ni prispel. Bremena dokazovanja, ali je bila neka vloga na sodišče dejansko pravno učinkovito vložena ali ne, zato (kljub sicer v izvršilnem postopku prevladujočemu razpravnemu načelu) ni mogoče naložiti strankam postopka, temveč mora navedeno raziskati sodišče samo, tudi ne glede na dokazne predloge strank.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZPP člen 249, 249/1, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - zavezanec za plačilo DDV
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je morala izvedenka za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja posamezne listine v spisu še enkrat vpogledati, vendar v Pravilniku ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij istega spisa oziroma dokumentacije. Izvedenki gre tako nagrada za študij spisa le v obsegu novega gradiva (novih strani spisa), ki ga je morala proučiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.