Z današnjim dnem se je začela uporabljati prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja. Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor. Zakon o urejanju prostora je nadomestil zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in o umeščanju prostorskih ureditev v prostor. Gradbeni zakon je nadomestil del zakona o graditvi objektov in med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa ločeno ureja področje pogojev za opravljanje dejavnosti in poklicev na tem področju. Več o novi zakonodaji lahko izveste tudi na TFL seminarjih v sklopu Gradbene akademije.

Zaupanje v KPK je vsako leto nižje
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je ob predstavitvi poročila o delu KPK v letu 2017 napovedal, da bo novi vladi predlagal sprejetje povsem novega zakona. Pri tem se bodo tudi ponudili, da osnutek pripravijo na KPK. V Transparency International (TI) Slovenia pa so v odzivu na predstavljeno poročilo zapisali, da vnovičen občutnejši padec prijav suma korupcije kaže, da je zaupanje v ta organ nizko. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju nujno prenoviti zakonodajo. Da je zaupanje v KPK nizko, je po navedbah TI Slovenia opozorila tudi raziskava Evropske komisije.

Več pritožb zoper državne organe
Na področju dostopa do informacij javnega značaja so lani pri informacijskem pooblaščencu opazili zmanjšanje števila pritožb zoper občine in več pritožb zoper državne organe. Lani so sicer delo pooblaščenca zaznamovale predvsem priprave na začetek uporabe nove uredbe o varstvu podatkov, kaže poročilo informacijskega pooblaščenca za 2017. Podatki kažejo, da se je lani delno spremenila struktura prosilcev, ki so se s pritožbo obrnili na informacijskega pooblaščenca. Med pritožniki je bilo tudi lani največ fizičnih oseb, manj pritožb so vložile pravne osebe zasebnega prava, povečalo pa se je število primerov, v katerih so kot prosilci nastopale pravne osebe javnega prava.

Domnevno kršenje delovnih predpisov
Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) opozarja na domnevno nespoštovanje delovne zakonodaje ter nezakonit in diskriminatoren odnos do zaposlenih v trgovinah. Kot navajajo, Merkur in Mercator ne spoštujeta delovne zakonodaje in sistematično kršita delovne predpise, nič bolje ni v ostalih trgovskih verigah. Novi sindikat trgovk in trgovcev Slovenije bo za vse kršitve v Merkurju in Mercatorju podal prijave na inšpektorat za delo in sprožil kolektivne spore zoper podjetniški kolektivni pogodbi Mercatorja in Merkurja na delovnem sodišču.

Sto milijonov za reforme in naložbe
Evropska komisija je predstavila podroben predlog za nova instrumenta v proračunu 2021-2027 v podporo strukturnim reformam in naložbam. Za Slovenijo naj bi bilo v novem programu v podporo reformam v tem obdobju na voljo približno 100 milijonov evrov. Ta številka je sicer le okviren izračun. Slovenija lahko dobi manj ali več od tega. Država bo med drugim morala pripraviti triletni reformni program, ki ga bo morala uskladiti s komisijo, na koncu pa bo, če bo program izvedla, dobila izplačilo, je pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Več pravic za letalske potnike
Sodišče EU je presodilo, da pravica do odškodnine zaradi velike zamude leta po evropski zakonodaji velja tudi za povezovalne lete v tretjo državo z vmesnim postankom zunaj unije. Dva ali več letov, ki so predmet enotne rezervacije, je treba namreč po presoji sodišča šteti za en povezovalni let. Sodišče je ugotovilo, da iz evropske uredbe in sodne prakse izhaja, da se leti, ki so bili predmet enotne rezervacije, obravnavajo kot celota za pravico potnikov do odškodnine. Menjava letala, do katere lahko pride med povezovalnimi leti, pri tem ne vpliva na to opredelitev. Takšna razlaga uredbe zdaj velja po celotni EU.(TFL)