Banka Slovenije je po odločitvi ustavnega sodišča, da zavrže njeno ustavno pritožbo, sklenila, da umakne tudi ostala pravna sredstva, ki jih je vložila na upravnem in ustavnem sodišču v povezavi s pridobitvijo dokumentacije pri parlamentarnih preiskavah. S tem želi prispevati k hitrejšemu poteku teh postopkov. Ustavno sodišče je namreč zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Predsednik ECB Mario Draghi je takrat pri Vrhovnem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB.

Vladni akcijski načrt za blockchain tehnologijo
Vlada je sprejela akcijski načrt za pripravo podlag za pospešeno implementacijo uporabe blockchain tehnologije in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kriptovalut na relevantnih regulatornih področjih. Namen tega je tudi povečati konkurenčnost gospodarstva. Akcijski načrt je med drugim namenjen pospeševanju uporabe tehnoloških rešitev v razvojno-investicijskih projektih z angažiranjem tehnološkega in poslovnega znanja. Vlada vabi pristojna ministrstva k pospešitvi urejanja področij v zvezi s samoregulacijskim mehanizmom, zapisanim v smernicah za izdajo sredstev s primarno izdajo in prodajo kripto žetonov.

Zmanjševanje stopnje sofinanciranja EU
Evropsko komisijo je pri pripravi predloga za razdelitev kohezijskih sredstev vodilo načelo, da mora to ostati politika vseh 276 evropskih regij in da ne sme biti drastičnih rezov za nobeno članico. Vsaka lahko izgubi največ 24 odstotkov in pridobi največ osem. Bruselj ob tem krepi odgovornost članic, tako da zmanjšuje stopnjo sofinanciranja EU. Največji rezi so predvideni za višegrajske in baltske države. Veliki zmagovalec prihodnjega večletnega proračuna EU pa je sicer program študentske izmenjave Erasmus. Program naj bi dobil 26 milijard evrov, kar v Bruslju opisujejo kot podvojitev sredstev.

Nacionalni program za enake možnosti
Vlada je sprejela periodični načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 za letošnje in prihodnje leto. Drugi periodični načrt opredeljuje posamezne naloge in aktivnosti nosilnih in sodelujočih organov za izvajanje ciljev in ukrepov na posameznih področjih. Ministrstva in drugi nosilni in sodelujoči organi bodo izvajali ukrepe predvsem z integracijo načela enakosti spolov v vse ustrezne programe in aktivnosti v okviru svojih pristojnosti. Za izvedbo teh ukrepov ne bodo potrebna posebna sredstva, saj bodo aktivnosti potekale v okviru obstoječih programov.

Razdrobljen nevladni sektor
Vlada je na dopisni seji na podlagi zakonov o prostovoljstvu in o nevladnih organizacijah sprejela odlok o strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki opredeljuje strateške smernice za nadaljnji razvoj obeh področij. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. Med izzivi, ki jih strategija naslavlja, je denimo razdrobljen nevladni sektor, majhen delež zaposlenih v njem, ki znaša le odstotek, nadalje pregledno in ciljno financiranje nevladnih organizacij in kakovostno organizirano prostovoljstvo.

Hrvaški zakon ne zadeva slovenskih interesov
Novi hrvaški zakon o upravljanju z državnim premoženjem, ki pristojnemu hrvaškemu ministrstvu omogoča upravljanje tudi z nepremičninami, ki sodijo v nasledstvo po nekdanji Jugoslaviji, se po ocenah Ljubljane ne nanaša na slovenske nepremičnine ali slovenske interese po sporazumu o nasledstvu. Državi sta namreč leta 1999 sklenili pogodbo, ki varuje slovensko premoženje na Hrvaškem in hrvaško v Sloveniji. Po oceni Ljubljane se tako novi hrvaški zakon nanaša predvsem na premoženje subjektov iz Srbije in BiH na Hrvaškem, ki o teh vprašanjih nimata sklenjene bilateralne pogodbe s Hrvaško.(TFL)