Glede na vsebino obsojenčevega zagovora in oškodovankino izpoved sodba sodišča prve stopnje nima nobenih razlogov o njunih nasprotujočih si trditvah o tem, da je bila oškodovanka tista, ki je pri rdeči luči zapeljala v križišče, medtem ko je obsojenec prav zaradi spremembe luči na semaforju moral izprazniti križišče oziroma o tem, zakaj sodišče verjame oškodovanki in ne obsojencu. Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilnega pomena za odgovor na vprašanje, ali je obsojenec kršil določbo 2. odstavka 50. člena ZTVCP, pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.
ZDavP člen 42, 43, 44, 44/4, 46. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 86, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
prisilna izterjava denarne kazni – izpodbijanje izvršilnega naslova - obseg preizkusa v reviziji – odločilna dejstva
Plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti je izvršilni naslov. Na podlagi 46. člena ZDavP v postopku prisilne izterjave ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Ker pritožnik z revizijskimi navedbami izpodbija dejansko stanje, ki se nanaša na okoliščine vročitve plačilnega naloga, revizijsko sodišče, upoštevajoč določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - odvetnik
Tožnik, ki je z negativno vrednostno oceno v svoji vlogi žalil dostojanstvo vrhovnih sodnikov v zvezi z njihovim delom, je s tem žalil Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodišča sploh, saj jim je skušal jemati ugled in širiti negativno razpoloženje do sodstva.
Tožnik je zapisal žalitev kot tožeča stranka, toda po poklicu je pravni strokovnjak in odvetnik. Zato mora poznati določila Zakona o odvetništvu, Statuta odvetniške zbornice in Kodeksa odvetniške zbornice, ki mu nalagajo, da mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike, pri opravljanju odvetniškega poklica pa se mora obnašati in izražati primerno in ne žaljivo. Načela in pravila, po katerih se morajo ravnati odvetniki pri opravljanju svojega poklica, so natančneje opredeljena v Kodeksu etike.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnik, ki trdi, da se bo pred drugim sodiščem laže opravil postopek, za to ne navaja drugih dejstev kot to, da je okrožna sodnica ... pri odločanju o tožnikovi zahtevi zmotno odločila na podlagi splošno znanih dejstev in da ni navedla predpisa, ki ga je uporabila pri odločitvi. Ker se te trditve nanašajo na strokovnost konkretno navedenega postopka, so za to ustrezna pravna sredstva in ne zahteva za določitev drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodišča
Dolžničina trditev, češ da sodišče v več zadevah, ki jih vodi proti njej, enako odloča, kaže na to, da sodišče odloča tako, kot v vseh drugih enakih primerih. Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva. Pavšalna trditev o tem, da dvomi v korektnost delovanja sodišča, pa ne more povzročiti dvoma v objektivno nepristranost sodišča, razlogov o morebini subjektivni pristranosti sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, pa dolžnica ne navaja.
ZMZPP člen 96, 109, 109/5. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21-3, 22.
priznanje tujih sodnih odločb - dvostranska pogodba z Republiko Hrvaško - možnost sodelovanja v postopku
Za priznanje tuje sodne odločbe sta v svetu priznana dva sistema preizkusa tujih sodnih odločb in naša država ima uzakonjen sistem omejenega preizkusa (contr“le limit‚). To pomeni, da sodišče države priznanja o zadevi ne odloča ponovno meritorno in ne presoja morebitnega obstoja procesnih kršitev, temveč preizkusi le, če so bile v postopku izdaje odločbe spolnjene nekatere nejpomembnejše procesne predpostavke. Po 96. členu ZMZPP sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če ugotovi, da stranka, proti kateri je bila izdana, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Analogno določilo vsebuje tudi 3. točka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se prizna odločba, če je bila stranka navzoča, v primeru njene nenavzočnosti pa je morala biti pravočasno obveščena v postopku, v primeru njene nesposobnosti pa da je bila pravilno zastopana.
V konkretni zadevi pritožnica sama priznava, da ji je bila vročena tožba, tako da je vložila odgovor na tožbo, s čimer se je nedvoumno spustila v obravnavanje glavne stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je priznalo sodno odločbo in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, ki je očitno imela možnost sodelovanja. Pozvana je bila celo, naj imenuje pooblaščenca za vročitve in ker tega ni storila, ji ga je postavilo sodišče.
Stranka v pravdi ne more namesto zatrjevanja dejstev predlagati dokazov (priče, izvedenec). Če sodišče v takem primeru predlaganih dokazov ne izvede, s tem ne krši načela kontradiktornosti postopka.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40615
ZOR člen 600, 614, 614/2, 630, 630/1, 631. ZPP (1977) člen 221a, 295, 385.
gradbena pogodba - pojem gradbe - pogodba o delu - jamčevanje z napake - stvarne napake - prevzem izvršenega dela in obvestitev prevzemnika - grajanje napak - podpis primopredajnega zapisnika - dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravna kvalifikacija ni del dispozitivnega prava.
Če je pogodbeni predmet izdelava in gradnja opreme v obstoječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, temveč kot podjemno pogodbo.
Tožeča stranka (prevzemnik posla) je toženo stranko (naročnika)
pozvala k prevzemu blaga. Tožena stranka je sicer po pogodbi izvršeno delo pregledala in sestavila zapisnik, zapisnika pa potem ni hotela izročiti. Za takšno ravnanje tožena stranka ni navedla kakšnega tehtnega razloga. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke je tožeča stranka zašla v enak položaj, kot če bi tožena stranka stvari sploh ne pregledala. Zato je pravilno, če se v opisanem primeru smiselno uporabi drugi odstavek 614. člena Z-OR. Če tožena stranka noče izročiti zapisnika, velja opravljeno delo za prevzeto.
Ali je tožeča stranka sploh opravila kakšna dela in tudi, ali so opravljena dela imela kakšno pomanjkljivost, je dejstvo, ki je de-l dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog, zato revizijsko sodišče preizkusa drugostopenjske sodbe v tej smeri ne opravi (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).
ZOR člen 380, 380/1, 387.ZPP člen 183, 183/1, 300, 300/1.
zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - združitev pravd v skupno obravnavanje - nasprotna tožba
Zahtevek iz zavarovalne pogodbe ni odškodninski zahtevek v smislu prvega odstavka 154. člena ZOR, temveč gre za zahtevek za plačilo z zavarovalno pogodbo določenega (pogodbenega) povračila. Takšen zahtevek pa ne zastara v zastaralnem roku za odškodninske terjatve (376. člen ZOR). Zastaralni rok za zastaranje povračila iz zavarovalne pogodbe, ki ga ima zavarovanec zoper zavarovalnico (897. člen ZOR), zastara po prvem odstavku 380. člena ZOR.
Prvi odstavek 300. člena ZPP dovoljuje združitev pravdnega postopka iz tožbe s pravdnim postopkom iz nasprotne tožbe v skupno obravnavanje. Po prvem odstavku 300. člena ZPP odloči sodišče samo, ali bo zadevi združilo v skupno obravnavanje. Tako ravna le, če je združitev zadev gospodarna. Stranka pravdnega postopka zoper odločitev v nobenem primeru nima pravnega sredstva. ZPP torej ne vsebuje zakonske določbe, iz katere bi bilo vsaj posredno mogoče sklepati, da mora sodišče združiti postopek iz tožbe in postopek iz nasprotne tožbe v skupno obravnavanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06721
URS člen 14, 22.ZOR člen 189, 189/2, 200, 203, 324.OZ člen 299. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zapadlost terjatve - valorizacija odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
V zvezi z izvajanjem revizije o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni učinkovalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. V 189. členu ZOR, ki opredeljuje obseg povrnitve gmotne škode in se uporablja tudi za nepremoženjsko škodo, je v drugem odstavku predpisano, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Zakon kaj drugega ne odreja. To določilo je povzročilo, da je v času naglo naraščajoče inflacije in hiperinflacije prišlo do spremembe dotlej uveljavljene sodne prakse, ker so bile obresti daleč pomembnejše od glavnice in so porušile vsa vrednostna razmerja.
Tudi po letu 1993, ko zakonodajalec kljub poteku roka iz Ustavnega zakona za izvedbo Ustave (UZIUS, Ur. l. RS, št. 33/91-I) ni sprejel ustrezne obligacijske zakonodaje, sodišča niso spremenila sodne prakse, vse do uveljavitve OZ in Zakona o predpisani obrestni meri in temeljni obrestni meri (ZPOMZO, Ur. l. RS, št. 45/95 in ZPOMZO - A, Ur. l. RS, št. 109/2001). Tako je pričakovati, da bodo sodišča ob uzakonjeni 8-odstotni obrestni meri zamudnih obresti (začasno sicer 13,5-odstotni obrestni meri) in prenehanju obrestovanja, ko vsota zapadlih obresti doseže glavnico, od 1.1.2002 dalje spet priznavala zamudne obresti za denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve terjatve dalje. Priznavanje zamudnih obresti za posamezne konkretne primere pred tem datumom pa ni mogoče, ker bi to porušilo ustaljeno sodno prakso in enakost oškodovancev pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije, URS, št. 33/91-I) ter enako varstvo pravic pred sodiščem (22. člen URS). Sodišče mora enake primere obravnavati enako, različne pa različno. Dolgoletna sodna praksa, v kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, se lahko spremeni in je bilo v zvezi s tem tudi sprejeto načelno pravno mnenje na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, vendar pa je treba upoštevati, da je sporov, v katerih oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo veliko, njihova obravnava pa je v različnih fazah sodnega (ali izvensodnega) postopka.
CZ člen 270, 270/1-1. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač člen 3. Odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač člen 2, 3, 3/1.
poznejše obračunavanje carine in drugih uvoznih davščin - posebni prometni davek od alkoholnih pijač - zavezanec za plačilo posebnega prometnega davka
Posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač uvoznik ni dolžan plačati ob uvozu in ob prodaji alkoholnih pijač.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21406
ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2, 424, 424/1, 424/2, 427.KZ člen 196, 196/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - posredni dokazi - neposredni dokazi - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - ponujanje naprodaj
Z izjemo določbe 2. odstavka 424. člena in 427. člena ZKP velja za zahtevo za varstvo zakonitosti pravilo dispozicije strank, zato vlagatelj s svojimi navedbami v zahtevi določa meje preizkusa izpodbijane odločbe.
Vložnik uveljavlja kršitev določb 22. in 29. člena URS s splošno trditvijo, da so bili dokazi obrambe v celoti zavrnjeni. Pri tem ne navaja ničesar, kar bi omogočilo presojo, da so bili predlagani dokazi v relevantni zvezi s predmetom obravnave in da je bila izkazana zadostna verjetnost, da bo z njimi moč ugotoviti ali izpodbiti obstoj odločilnih ali pomembnih dejstev. Zato v skladu z določilom 1. odstavka 424. člena ZKP ni mogoče ugotavljati, ali zavrnitev dokaznih predlogov obrambe predstavlja upoštevno kršitev določb kazenskega postopka, ki temeljijo na navedenih členih ustave.
Pri ponudbi naprodaj gre za poskus prodaje, kar je izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ. Gre torej za dokončano dejanje po navedenem členu ne glede na to, da ni prišlo do realizacije prodaje.
Statut Agencije Republike Slovenije za plačilni promet člen 4, 11. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil Agencije Republike Slovenije za plačilni promet člen 4, 4/4, 25, 25/1, 26, 27, 27/1.
razpis za dodelitev stanovanj - prednostni vrsti red za stanovanja - natečaj - sklenitev najemne pogodbe - pravni status podružnice Agencije RS za plačilni promet
Dokončen sklep o prednostnem vrstnem redu je podlaga, na kateri mora vodja organizacijske enote skleniti najemno pogodbo z delavcem, ki je prvi na prednostni listi.
uporaba svojega jezika v postopku - priče - sodno dejanje - predkazenski postopek - jezik v predkazenskem postopku - uradni zaznamki o zbranih obvestilih občanov
Dejanja, ki jih opravi policija v okviru predkazenskega postopka (148. člen ZKP), ko zbira obvestila, potrebna za kazensko ovadbo, niso sodna dejanja. Zato se zanje ne uporablja določba 1. odstavka 8. člena ZKP, saj se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih.
Uradni zaznamki o zbranih obvestilih občanov oziroma njihove izjave v predkazenskem postopku niso dokazi v procesnem smislu.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni pravilna trditev, da na okoliščino, ki je povezana s težo kaznivega dejanja, ni mogoče opreti zaključka o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Prav tako je slabo premoženjsko stanje lahko podlaga za oceno njegovega obstoja.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil član izvenobravnavnega senata sodnik, ki kot predsednik senata vodi kazenski postopek v tej zadevi. Določbi 4. in 5. točke 39. člena ZKP namreč tega položaja ne zajemata.
ZS člen 107, 107/2.ZKP člen 420, 420/2, 421, 421/5.ZUstS člen 50.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep Vrhovnega sodišča
Ker je ZKP v razmerju do ZS lex specialis, na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena ZS ni mogoče sklepati, da je zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je to odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, dovoljeno pravno sredstvo.Izjema je predpisana le v 5. odstavku 421. člena ZKP.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - odškodninski spor - zavrženje revizije
Z revizijsko navedbo (predlogom), da se "zniža dosojena odškodnina tožeči stranki" (kar je edina revizijska opredelitev predmeta izpodbijanja), revident vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni navedel. Ta predpostavka za dovoljenost revizije zato ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper nepravnomočen sklep o odreditvi pripora
Sklep o odreditvi pripora ni bil vročen obtožencu, ki je na begu, zato tudi ni postal pravnomočen. Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zato zahteve za varstvo zakonitosti zoper tak sklep ni mogoče vložiti. Poleg tega je zahteva nedovoljena tudi iz razloga, ker obtožencu ni bila vročena pravnomočna odločba o odreditvi pripora, zato rok za njeno vložitev iz 3. odstavka 421. člena ZKP še ni začel teči.