povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Revizija sicer korektno povzema dejanske ugotovitve o obsegu in trajanju telesnih in duševnih bolečin in strahu, vendar za zvišanje odškodnine po povedanem nima utemeljitve. Že sodišče druge stopnje je posebej upoštevalo tožnikove omejitve v življenjskih aktivnostih, naštete v sodbi sodišča prve stopnje (predvsem stanje po odstranitvi jetrnega režnja, močnejšo kontrakturo in srednje močno omejeno gibljivost v levem komolcu, lažjo omejeno gibljivost v levem kolku, pa tudi posledice možganskega pretresa, ki pa jih revizija posebej ne omenja) in ocenilo, da je iz tega naslova na prvi stopnji dosojena odškodnina prenizka. Zvišalo jo je na 5,000.000,00 SIT. Ta satisfakcija za sedanje in bodoče duševne bolečine iz tega naslova je primerna in je ni mogoče še zviševati, saj bi v nasprotnem primeru ne vzdržala primerjave z drugimi podobnimi primeri odškodnin. V tem obsegu je v zadostni meri upoštevana tudi tožnikova mladost.
V postopku izvolitve v sodniško funkcijo odloča Sodni svet 1) o vprašanju, ali prijavljeni kandidat(i) izpolnjuje(jo) z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo na razpisano sodniško mesto in 2) o vprašanju, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo predlagal v izvolitev. Z negativnim aktom o prvem vprašanju Sodni svet kandidatu odreče pravico do nadaljnje udeležbe v postopku za izvolitev v sodniško funkcijo, z aktom o izbiri kandidata pa ipso facto odloči o neizbiri ostalih (nepredlaganih) kandidatov za prosto sodniško mesto.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izguba zavarovalnih pravic zaradi akoholiziranosti voznika
Sporno razmerje med pravdnima strankama temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. S to pogodbo je toženec kot zavarovanec zavaroval svojo odgovornost za škodo, povzročeno drugim v prometni nezgodi. Sestavina navedenega zavarovalnega razmerja med pravdnima strankama so tudi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki v 3. točki prvega odstavka 3. člena določajo, da zavarovanec izgubi zavarovalne pravice tudi v primeru, če je kot voznik zavarovanega vozila v času prometne nezgode pod vplivom alkohola in dalje, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola v primeru, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče. Navedena domneva o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, je izpodbojna. To pomeni, da lahko zavarovanec vselej dokaže nasprotno. Toženec bi moral tako v tem primeru dokazati, da njegova prometna nezgoda in škodne posledice le-te ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano in katerih toženec v revizijskem postopku ne more izpodbijati (tretji odstavek 385. člena ZPP), izhaja, da je toženec trčil v pešca, ki mu je prihajal po svoji levi strani ceste pravilno nasproti, s sprednjo stranjo avtomobila le 30 cm od svojega desnega roba ceste, da je toženec s kraja prometne nezgode odpeljal do gostilne in tam popil dva piva, da se je zadrževal v gostilni tudi že pred nezgodo in da se je javil prometni policiji šele naslednjega dne popoldan. Take ugotovitve tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljujejo zaključek, da je toženec s svojim ravnanjem kršil spredaj navedena določila s tožnico sklenjene zavarovalne pogodbe. Tožencu namreč ni uspelo ovreči domneve o alkoholiziranosti, niti mu ni uspelo dokazati, da nastanek sporne škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
stanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - tožba na izpraznitev stanovanja
Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za sporno stanovanje dne 1.4.1992, torej v času veljavnosti SZ. Sklenili sta najemno pogodbo za določen čas, tj. za čas enega leta, po preteku pogodbene dobe pa najemnega razmerja nista podaljšali, obnovili. Ob takih dejanskih ugotovitvah je bila (glede na določbe 40. in 45. člena SZ) pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženka po preteku enoletne najemne dobe v spornem stanovanju nezakonito. Torej je zavrnitev toženkine pritožbe proti izpraznitveni sodbi prve stopnje pomenila pravilno uporabo materialnega prava (58. člena SZ).
dvostranske pogodbe - prodaja - pravilo sočasne izpolnitve - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj pride upnik v zamudo
Obveznosti je treba praviloma izpolnjevati tako kot je to dogovorjeno (17., 307., 324. in 325. člen in dr. ZOR). Pravilo o sočasni izpolnitvi po 122. členu ZOR pride v poštev v dvostranskih obveznostnih pogodbah takrat, če o načinu izpolnitve obveznosti med drugim ni kaj posebej dogovorjenega. Kdaj lahko pride upnik v zamudo, ureja predvsem 325. člen ZOR. Pravilna uporaba vseh teh določb in še drugih zakona o obligacijskih razmerjih je možna le na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, torej pravilno ugotovljenih odločilnih okoliščin spora. V tem primeru pomeni to, da bo treba obseg obveznosti in čas izpolnitve predmeta pogodbe pravdnih strank oceniti predvsem na podlagi med strankama sklenjene pogodbe z dne 25.10.1990 in aneksa z dne 31.3.1991, ki dokaj podrobno urejata obveznosti pravdnih strank.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna olajšava -kršitev pravil postopka - pogoji
Davčne olajšave za pričetek opravljanja dejavnosti po 1. odst. 49. čl. ZDoh v povezavi z določbami 2. alinee 4. odst. tega člena ni mogoče priznati zavezancu, ki je že opravljal dejavnost in mu je bila, skladno s takrat veljavnimi predpisi, priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti. Zato je za odločitev pomembna okoliščina, če olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti v postranskem poklicu ni bila priznana in okoliščina, ali je glede na različne dejavnosti v obrtnem dovoljenju obseg prejšnje dejavnosti (v postranskem poklicu) tolikšen, da bi do obdavčitve prišlo, ali pa je tako minimalen, da do obdavčitve ne bi prišlo (48. čl. ZDoh). Če je obseg prejšnje dejavnosti med ostalimi nesporno novimi dejavnostmi tako minimalen, da do obdavčitve ne bi prišlo, samo zaradi prejšnjega opravljanja dejavnosti v postranskem poklicu ni mogoče šteti, da je zavezanec že opravljal dejavnost.
neupravičena pridobitev - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - spojitev, mešanje
Določilo 210. člena ZOR o obveznosti vrnitve podarjene nepremičnine zaradi odpadle podlage ni mogoče uporabiti, če se je nepremičnina z gradnjo spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo.
prometni davek - nevezanost sodišča na podzakonski akt - direktna uporaba zakona - agencijske storitve
Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to v zakonu ni imel pooblastila (1. odst. 79. člena ZPD ga je pooblastil samo za izdajo predpisov, s katerimi podrobneje določi način obračunavanja in vplačevanja prometnega davka), je določba 1. odst. 34.b člena Pravilnika o dodatnih pogojih v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD. Zato je sodišče, glede na zgoraj obrazloženo, pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo. Ob upoštevanju te pa je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožeča stranka je namreč dolžna plačati prometni davek od agencijskih storitev samo od osnove, ki jo določa 3. točka 1. odst. 24. člena ZPD.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Če upravni organ v postopku pridobitve državljanstva po 40. čl. ZDRS ugotovi, da je pripadnik oboroženih sil JA v času agresije na Slovenijo in tudi po njej (z JA je zapustil Slovenijo) deloval tudi v korist Slovenije in z JA zapustil Slovenijo prav iz tega razloga, je pri odločanju po prostem preudarku (3. odst. 40. čl.) dolžan upoštevati tudi načelo sorazmernosti kot izredno načelo pravne države.
Pri prenehanju zadruge zaradi razdelitve morajo biti vpis prenehanja zadruge in vpisi novih zadrug, ki so nastale zaradi razdelitve prejšnje, istočasni.
Vpis novih zadrug v sodni register, nastalih zaradi razdelitve dosedanje zadruge, je možen samo na podlagi ustanovitvenega akta. To je lahko tudi akt o razdelitvi dosedanje zadruge, če vsebuje obvezne sestavine iz 5. člena ZZad.
ZDen člen 4, 44, 85, 90. ZUS (1977) člen 42, 42/3.
denacionalizacijski upravičenec - vrednost premoženja - odprava upravnega akta in meritorna odločitev o stvari
Sodišče je o stvari meritorno odločilo, ker je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in tudi pravilno odločil, medtem ko je drugostopni organ zaradi napačne uporabe pravil postopka odločil napačno.
Pri ugotavljanju, ali so podani pogoji za denacionalizacijo po 4.
členu v povezavi z 2. odst. 90. čl. ZDen, torej, ali je bilo stavbno zemljišče podržavljeno neodplačno, je potrebno prejeto odškodnino valorizirati v skladu z Odredbo o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja in jo primerjati s sedanjo vrednostjo zemljišča po stanju v času podržavljenja, izračunano na podlagi 3. in 4. odst. 11., 13., 14. in 15. čl. Navodila o merilih oz. metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja.
oblika in sestavni deli odločbe - pridobitev posojila za mlade družine po Stanovanjskem zakonu
Akt Stanovanjskega sklada RS, s katerim ni bilo udobreno stanovanjsko posojilo prosilcu, ki se je prijavil na razpis (ker ne izpolnjuje pogoja, da je mlada družina), ni nezakonit, če ne vsebuje vseh elementov, ki jih ZUP za odločbo predpisuje, kolikor ta kršitev nima vpliva na odločitev oz. pravico prosilca.
Glede na določbe 67. člena ZDen in 211. in 212. člena ZZZDR lahko center za socialno delo postavi skrbnika za posebne primere še pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Z odločbo o denacionalizaciji pa se le da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje takemu skrbniku, ki je lahko postavljen že prej.
Potem, ko je predkupni upravičenec svoje upravičenje izkoristil z izenačenjem cene, ki jo je ponudil najugodnejši posrednik, lahko slednji, in noben drug udeleženec dražbe, ponudi še višjo ceno.
pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi
Tožnik je zahteval izločitev sodnika in sodišča, ker mu več ne zaupa. Predsednica sodišča predlogu za izločitev sodnika ni ugodila, predlog za izločitev sodišča pa je odstopila v rešitev Vrhovnemu sodišču.
Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo, ker ni pravne podlage za izločitev sodišča. 68. člen ZPP določa, da lahko najvišje sodišče v republiki na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ker ti pogoji niso podani, je predlog zavrnilo, saj za delegacijo ni bilo pravne podlage.
stvarna pristojnost - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Tudi v zadevi ... tožeča stranka navaja podobne razloge, zaradi katerih naj bi obstojale okoliščine, ki bi kazale na to, da bi bila določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tehtna, vendar razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bo namreč tožnik ocenil, da so mu bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene pravice, bo to lahko uveljavljal v pritožbi, če pa bo mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagal skladno z določbami ZPP. Zato ni razlogov, da bi se v spornem primeru določilo drugo stvarno pristojno sodišče, kot to predlaga tožnik v svojem predlogu.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30399
ZDSS člen 4.ZS člen 97. ZPP (1977) člen 22.
pristojnost v stanovanjskih sporih - vrste in pristojnosti sodišč
Delovna sodišča so specializirana sodišča, zato so pristojna le za spore, za katere je to v zakonu izrecno določeno. Med temi spori niso navedeni spori v zvezi z oddajanjem stanovanj, zato za reševanje teh sporov delovna sodišča niso pristojna.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti
Ob ugotovitvi, da nesoglasja med dejansko voljo toženca, da sklene delovno razmerje (listovna št. 33) in njegovo zunanjo izjavo ni bilo, je pravno razmerje med tožnikom in tožencem opredeliti kot delovno razmerje. Domneva resničnosti vpisa v delovni knjižici namreč ni bila izpodbita. To pa pomeni, da ne gre za premoženjskopravni spor, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, temveč za spor iz druge točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (premoženjska pravica iz delovnega razmerja), za reševanje katerega je pristojno delovno sodišče.