ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1. ZGD-1 člen 3, 3/6. OZ člen 311.
gospodarski spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - izrek sodbe - procesni pobotni ugovor - ugovor ugasle terjatve - pobot (kompenzacija) - izvenpravdni pobot
Izrek sodbe skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena ZPP). Iz navedenega določila izhaja, da mora sodišče odločiti o procesnem pobotnem ugovoru v izreku sodbe, če tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku tožeče stranke s svojo obstoječo, istovrstno in dospelo terjatvijo.
Tožena stranka v tem postopku ni podala procesnega pobotnega ugovora, temveč ugovor ugasle terjatve, saj je pavšalno zatrjevala obstoj sporazuma o pobotu. Zatrjevala je torej, da je terjatev tožeče stranke že pred tem postopkom prenehala zaradi pobota (materialnopravni pobot). Nadalje je sodišče prve stopnje pojasnilo, da za pobot v tem primeru niso podani v 311. členu OZ predpisani pogoji, saj ni vzajemnosti med vtoževano in pobotno terjatvijo. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev tožeče stranke ni ugasnila.
Ker je tožena stranka med postopkom pred sodiščem zatrjevala, da je tožbeno terjatev izven pravde pobotala s svojo terjatvijo, je treba takšno izjavo obravnavati kot vsak drug ugovor ugasle pravice. Pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdni pobot sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Če tožena stranka ne uspe dokazati obstoja pogojev za izvenpravdni pobot, sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. V izreku pobotne terjatve in neuspešnega pobota ne omenja. Iz pojasnjenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v izrek izpodbijane sodbe ni vneslo odločitve o neuspešnem pobotu. V tem primeru namreč ni bil podan procesni pobotni ugovor, o katerem bi skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP sodišče moralo odločiti v izreku.
vdovska pokojnina - sorazmerni del vdovske pokojnine - pogoji na strani umrlega zavarovanca - neizpolnjevanje pogojev
Skupna pokojninska doba na strani umrlega zavarovanca nesporno znaša 10 let 7 mesecev in 23 dni.1 Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, zaradi neizpolnitve pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
Na tej podlagi so tako nerelevantna vsa nadaljnja presojanja o izpolnjenosti pogojev na strani tožeče stranke, saj morajo biti primarno izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca.
poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna (izvedena) pridobitev - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravična posest - poštena posest - pristna posest - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Ker so podani pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem s strani pravnih prednikov, tožnica pa je vstopila v ta položaj z dedovanjem, ni (več) pomembno, ali je tudi tožnica v zatrjevanem (kasnejšem) obdobju od leta 2004 do 2014, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba dobrovernega lastniškega posestnika, pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. Gre za ločeni (samostojni) pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045044
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3, 372/4, 402, 402/3. KZ-1 člen 58, 58/3, 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12,12/1,.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - predkaznovanost
Tako kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist po osmem odstavku 86. člena KZ-1 kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna po četrtem odstavku 86. člena KZ-1, je obsojenčeva predhodna kaznovanost sestavni del ocene nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti iz devetega odstavka 86. člena KZ-1 in/ali ocene o obsojenčevi osebnostni urejenosti kot podlagi za zaupanje iz prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Smisel obeh ocen je v ugotavljanju primernosti nadomestitve izvršitve kazni zapora na drug način, medtem ko je smisel ocene iz tretjega odstavka 58. člena KZ-1 v ugotavljanju primernosti pogojne obsodbe kot vrste kazenske sankcije. Posredi sta torej dve različni stvari, v katerima je bila obsojenčeva predhodna kaznovanost upoštevana v različnem kontekstu in brez nevarnosti, da bi kazen zapora v postopku njene morebitne nadomestitve izpadla strožje kot tedaj, ko mu je bila izrečena.
Delo iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 predpostavlja obsojenčevo vpetost ali integriranost v obstoječi socialni sistem. Ta je odraz obsojenčeve stanovitnosti, ki je po zaposlitvi, sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, neprimerno večja kot tedaj, ko je le tri mesece nazaj sklenjena podjemna pogodba s splošno določenim honorarjem in brez nakazanega obeta po prihodnjem trajnejšem sodelovanju med strankama, ki bi prešlo v sklenitev zgornjega razmerja s stalnimi prejemki in plačanimi prispevki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
nasilno in drzno vedenje - zahteva za sodno varstvo - zdravstveno stanje - posebne olajševalne okoliščine
Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.
ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045707
KZ-1 člen 20, 20/2, 73, 73/1, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - odvzem predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Stvar konkretne ocene je, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem mobilnega aparata. Že po logiki stvari je ta namenjen telefoniranju in če je storilec aparat v tem smislu uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, je njegov odvzem utemeljen tudi če v sodbi ni podrobneje, ali pa sploh ni obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045773
ZPP člen 324, 324/4, 350, 350/2, 496, 496/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sodba s polno obrazložitvijo - napoved pritožbe - gola pritožba - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Tožena stranka je vložila "golo pritožbo". Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045757
ZKP člen 76, 76/3, 92, 92/2, 434.
zavrženje kazenske ovadbe - prevzem pregona - obravnava vloge glede na njeno vsebino - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje obtožnega predloga - stroški kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048843
OZ člen 131, 131/1, 179, 965. ZPP člen 154.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - nenadna vzvratna vožnja - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - nastanek škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046158
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - konoplja - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazna ocena izpovedbe oškodovanca, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sodbi, nima nasprotij in pritožba zato neutemeljeno trdi, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. V sodbi so podrobno obrazložene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da oškodovancu ni mogoče z gotovostjo verjeti, ko je povedal, da snov, ki jo je zaužil, izhaja iz nakupa preko spletne strani www.---.si, to je iz iste pošiljke, v kateri je prejel dve steklenici konopljinega olja, pri čemer je pravilno ocenilo tudi izpovedbi oškodovanca in zdravnice X glede njunega pogovora ob zdravniškem pregledu.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneva o skupnih delih stavbe - posebni skupni del - splošni skupni del - podstrešje - preureditev skupnega dela stavbe - soglasje vseh etažnih lastnikov - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Iz elaborata in iz katastra stavb je razvidno, da sta oba sporna dela opredeljena kot podstrešje, kar po 1. točki četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 predstavlja skupne prostore.
Posamezna dela ne izpolnjujeta pogojev za posebna skupna dela. Posebni skupni del je mogoče oblikovati le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, v postopku pa ni bilo zatrjevano, da bi bilo doseženo soglasje etažnih lastnikov. Pritožnika tudi navajata, da je preko obeh spornih delov dostop do strehe in dimnika, kar pomeni, da gre za splošna skupna dela, ki služita vsem etažnim lastnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047102
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - padec na poledeneli površini - naselje - zdrs na ledeni ploskvi - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dolžna skrbnost oškodovanca
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naprtiti neomejene (praktično objektivne) odgovornosti za vse škodne dogodke, ki se zgodijo v zimskem času kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Zahteva po zagotavljanju popolne očiščenosti pohodnih površin bi bila v takšnih okoliščinah pretirana in neživljenjska.
materialnopravni (izvenpravdni) pobot - pogoji za pobot - pobotna izjava - plačilo tujega dolga - trditveno in dokazno breme - subrogacija
Pogoji za pobot so vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve. Pobot ne nastane avtomatično ampak na podlagi pobotne izjave, ki predstavlja enostransko dejanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na stranki, ki se na pobot sklicuje. Plačilo tuje obveznosti samo po sebi še ne pomeni, da je tisti, ki je obveznost izpolnil stopil v položaj prejšnjega upnika in lahko zahteva izpolnitev od dolžnika (prim. 191. člen OZ). Ker pritožba ne pojasni kako je sploh postala imetnica terjatev do tožeče stranke, ji zato ni mogoče slediti, da je pobotala terjatev tožeče stranke do nje z lastnimi nasprotnimi terjatvami, ki jih je sama imela zaradi plačevanja na njen račun.