vdovska pokojnina - sorazmerni del vdovske pokojnine - pogoji na strani umrlega zavarovanca - neizpolnjevanje pogojev
Skupna pokojninska doba na strani umrlega zavarovanca nesporno znaša 10 let 7 mesecev in 23 dni.1 Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, zaradi neizpolnitve pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
Na tej podlagi so tako nerelevantna vsa nadaljnja presojanja o izpolnjenosti pogojev na strani tožeče stranke, saj morajo biti primarno izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca.
poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - zaslišanje prič v preiskavi
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da lahko v okviru svojih pristojnosti posamezna procesna dejanja izven glavne obravnave, kot je zaslišanje prič v preiskavi, samostojno opravljajo strokovni sodelavci.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045044
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3, 372/4, 402, 402/3. KZ-1 člen 58, 58/3, 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12,12/1,.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - predkaznovanost
Tako kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist po osmem odstavku 86. člena KZ-1 kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna po četrtem odstavku 86. člena KZ-1, je obsojenčeva predhodna kaznovanost sestavni del ocene nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti iz devetega odstavka 86. člena KZ-1 in/ali ocene o obsojenčevi osebnostni urejenosti kot podlagi za zaupanje iz prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Smisel obeh ocen je v ugotavljanju primernosti nadomestitve izvršitve kazni zapora na drug način, medtem ko je smisel ocene iz tretjega odstavka 58. člena KZ-1 v ugotavljanju primernosti pogojne obsodbe kot vrste kazenske sankcije. Posredi sta torej dve različni stvari, v katerima je bila obsojenčeva predhodna kaznovanost upoštevana v različnem kontekstu in brez nevarnosti, da bi kazen zapora v postopku njene morebitne nadomestitve izpadla strožje kot tedaj, ko mu je bila izrečena.
Delo iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 predpostavlja obsojenčevo vpetost ali integriranost v obstoječi socialni sistem. Ta je odraz obsojenčeve stanovitnosti, ki je po zaposlitvi, sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, neprimerno večja kot tedaj, ko je le tri mesece nazaj sklenjena podjemna pogodba s splošno določenim honorarjem in brez nakazanega obeta po prihodnjem trajnejšem sodelovanju med strankama, ki bi prešlo v sklenitev zgornjega razmerja s stalnimi prejemki in plačanimi prispevki.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - nujni ukrep - ogroženost otroka - nastanek škode - varstvo koristi otroka
Z regulacijsko začasno odredbo se v družinskih postopkih urejajo izjemni položaji, ob katerih je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. V tem trenutku pritožbeno sodišče ne ve, ali je predlagateljica tožbo za dodelitev deklice v varstvo in vzgojo že vložila, na vsak način pa je to pravilna in edina pot, s katero bo, ob odsotnosti sporazuma z dekličinim očetom, lahko uredila vprašanja varstva, vzgoje, stikov in plačila preživnine deklice po razpadu življenjske skupnosti z njenim očetom.
Sodišče lahko ukrepe za varstvo koristi otroka (160. člen DZ) izreče po uradni dolžnosti ali na predlog, a v vsakem primeru samo takrat, kadar je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ali je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, škoda pa obsega tako škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju, kot je mogoče povzeti iz 157. člena DZ. Za ugotovitev pogoja ogroženosti otroka morata biti skladno z določilom drugega odstavka 157. člena DZ kumulativno izpolnjena dva pravna standarda, ki morata biti v vzročno posledični zvezi, in sicer: obstoj oziroma zelo verjeten nastanek škode, ki se kaže kot škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka, drugi pogoj za presojo otrokove ogroženosti pa je vir, iz katerega izhaja oziroma grozi škoda otroku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-1, 39, 39/1-2, 42.
sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - nagrada in stroški sodnega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevno izvedensko mnenje - obsežna listinska dokumentacija
Upoštevaje število in kompleksnost vprašanj za izvedenca, obsežnost dokumentacije, obseg izvedenskega mnenja s prilogo in ostalih dejavnosti izvedenca v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ni dvoma, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048843
OZ člen 131, 131/1, 179, 965. ZPP člen 154.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - nenadna vzvratna vožnja - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - nastanek škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - zelenica - pretekla raba - ugovor javnega dobra
Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču po samem zakonu, saj funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi ter se pridobilo in prenašalo le skupaj z njo.
Ni pravilno stališče pritožbe, da pretekla raba lahko predstavlja le subsidiaren kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju pritožnice) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049744
KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 240, 240/1.
opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - pravica do učinkovite obrambe - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - milejši zakon - dokazna ocena izpovedi prič - izločitev sodnika - zloraba položaja ali pravic
Bistvo očitka pri kaznivem dejanju zlorabe položaja po prvem odstavku 244. člena KZ je v nezvestobi gospodarski družbi, bolj konkretno pa v zlorabi zaupanja, ki je storilcu podeljeno v njegovi funkciji oziroma s pooblastilom. V opisu izrabe položaja na način, ki je očitan obtožencu in opisan v izreku, je protipravnost dovolj jasno in razumljivo opredeljena. Obtoženi je imel dvojno in interesno konkurentno funkcijo, v dveh gospodarskih družbah, kar mu je samo po sebi (v sostorilstvu z obtoženo B. B.) omogočilo očitano zlorabo položaja v družbi Z. Iz opisa tako povsem konkretizirano izhaja očitek, da je v imenu svoje družbe U. izdal fiktivne račune družbi Z., katere premoženjske interese bi moral varovati v funkciji predsednika nadzornega sveta, funkcija predsednika nadzornega sveta mu je namreč sama po sebi prepovedovala opustitev dolžne skrbnosti, nadzora, ki se v predmetni zadevi povsem ustrezno oziroma konkretizirano opisuje z očitkom, da je v imenu in za račun družbe U., izdal fiktivne račune oškodovani družbi.
Pritožbeno sodišče zavrača očitke zagovornice obtoženega, da je sodišče s širitvijo obdobja storitve kaznivega dejanja nedovoljeno in v škodo obtoženega prekoračilo obtožbo. Vsak od osmih predmetnih računov je bil v dispozitivu obtožbe opisan s pripadajočo številko, zneskom in datumom izdaje, zato je po presoji pritožbenega sodišča, prvostopenjsko sodišče povsem pravilno obdobje storitve kaznivega dejanja popravilo tako, da je kronološko upoštevalo datume, ki izhajajo iz računov. Slednje po oceni pritožbenega sodišča v nobenem smislu ne pomeni nedovoljenega širjenja oziroma popravljanja obtožbe, saj je bil obtoženi ves čas kazenskega postopka soočen z očitkom izdaje konkretnih računov, opremljenih s pripadajočimi datumi izdaje, kar samo po sebi vzpostavlja obdobje storitve očitanega kaznivega dejanja. Če bi namreč sodišče očitek obdobja storitve kaznivega dejanja iz opisa v celoti izpustilo, bi bilo moč iz opisa očitanih računov še vedno sklepčno zaključiti kdaj je obtoženi začel in kdaj končal izvrševati očitano izdajanje fiktivnih računov. V primeru, da je obtoženi v postopku seznanjen česa je obtožen, uskladitev časovne komponente ne povečuje kriminalne količine konkretnega kaznivega dejanja, sodišče s tako uskladitvijo ne prekoračuje obtožbe, gre za isto dejanje in isti historični dogodek.
Strinjati se je s pritožnico, da je odgovornost države za izvajanje učinkovite obrambe v primerih, ko je obdolženi upravičen do postavljenega zagovornika, višja, kot v primerih, ko si obdolženi zagovornika izbere sam. Na podlagi procesnih opravil zagovornice, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam izpodbijane sodbe, da zagovornica ni bila zgolj pasivni spremljevalec poteka glavne obravnave, zaupano ji delo zagovornice po uradni dolžnosti je od postavitve opravljala vestno in pošteno, na njeni strani ni bilo zaznati nobene okoliščine, ki bi utemeljevala dvom v njeno korektno delo. Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito zatrjevanje nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da je obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorabila zato, da je sodišču prve stopnje oteževala vodenje tega kazenskega postopka.