odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - več tožbenih zahtevkov - delni uspeh v pravdi - enotna odškodnina - renta - uspeh po temelju in višini - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je tožničin (skupni) uspeh v postopku na prvi stopnji upravičeno ugotavljajo kot aritmetično sredino uspeha glede zahtevanega enkratnega zneska odškodnine in glede zahtevka na plačilo rente (s katerim je tožnica v celoti propadla).
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju tožničinega uspeha glede zahtevka na plačilo (enkratnega) zneska odškodnine upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločitve pa se sodišče v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu izrečene sankcije za prekrške storjene v času preizkusne dobe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da pri ugotavljanju, ali je storilec dejansko storil hujši prekršek, sodišče glede na tretji odstavek 76. člena ZP-1 ni vezano na sodbo sodnika oziroma odločbo organa za prekrške, temveč ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00044817
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 269, 270, 270/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - opis dejanja - nastanek premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - predhodni preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času domnevne storitve očitanih kaznivih dejanj veljal KZ-1E, ki je kot znak kaznivega dejanja določal tudi nastanek prepovedane posledice v smislu pridobitve nepremoženjske škode sebi ali drugemu, kar pa iz konkretnega dela opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 ne izhaja. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in točke 5 izpodbijanega sklepa je bil predlog sveta A. dne 15. 10. 2018 za razrešitev direktorice A. B. B. podan, ta predlog ni bil sprejet in zato tudi ni nastala prepovedana posledica. Povedano drugače očitek opisa ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker je izostal opis posledice, do katere tudi dejansko ni prišlo.
Prvostopenjsko sodišče lahko v fazi predhodnega preizkusa vloženega obtožnega akta upravičenega tožilca pozove zgolj k popravi formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta (drugi odstavek 270. člena ZKP), kar pa v nobenem primeru ne velja za ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti vloženega obtožnega akta, ki se nanašajo na sklepčnost takega obtožnega akta, zlasti takrat, ko je pod vprašaj, kot v konkretnem primeru, postavljen opis oziroma zadostna konkretizacija očitanega kaznivega dejanja.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pobotni ugovor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - trditveno breme - ravnanje dolžnika - aktivno ravnanje dolžnika - razpolaganje s premoženjem - vrednost nepremičnine
Prvi pogoj iz prvega odstavka 270 člena ZIZ, ki mora biti izpolnjen, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Gre torej za verjetnost in ne gotovost. Če je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 77/2019 razveljavilo sodbi prvo in drugostopenjskega sodišča in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, to še ne pomeni, da ni verjetno izkazan obstoj tožničine terjatve. Res je, kar navaja v pritožbi toženka, da je Vrhovno sodišče RS sodbe ni razveljavilo le v delu, ki se nanaša na pobotni ugovor. Razveljavilo jo je v delu, ki se nanaša na odločitev o denarnem zahtevku, kar pomeni v delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo 25.000,00 EUR, in v delu, ki se nanaša na v pobot uveljavljeno terjatev. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS pa ni razbrati, da bi bila pod vprašaj postavljena presoja obstoja tožničine terjatve do toženke v višini 25.000,00 EUR (kar tudi ni bil predmet presoje revizijskega postopka). Sporno je torej le, ali obstoji terjatev toženke zoper tožnico, ki bi se lahko pobotala s terjatvijo tožnice. Od ugotovitve obstoja toženkine terjatve pa je seveda odvisno tudi kakšen znesek bo (in ali sploh bo) naložen v plačilo toženki. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča to zadošča za ugotovitev, da je terjatev tožnice izkazana najmanj s stopnjo verjetnosti.
Poleg navedenega razloga mora za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - ogrozitev dejavnosti
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047644
ZP-1 člen 113a, 113a/1.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - relevantna dejstva - prometna nesreča - vožnja pod vplivom alkohola - voznik začetnik
Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se sodišče pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja omeji na presojo izpolnjevanja pogojev tj. ali je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Presojo, ali je izkazan utemeljen sum, pa sodišče opravi na podlagi opisanega dejanskega stanja prekrška v obdolžilnem predlogu ter dokazov priloženih k obdolžilnemu predlogu.
Pred razpisano javno dražbo je bil izveden dvig čolna in hramba v skladišču upnika. Šlo je torej za dejanje, povezano z izvedbo javne dražbe (ki je izvršilno dejanje). Pritožbeno sodišče se strinja z upnikom, da gre pri dvigu čolna za potreben strošek postopka, saj mora izvršitelj zainteresiranim kupcem omogočiti ustrezen ogled predmeta dražbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
plačilo za delo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - vrednotenje zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - stroški v zvezi z delom - povrnitev stroškov v zvezi z delom - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pavšalni znesek
Med stroške „v zvezi z delom“ ni mogoče uvrstiti stroškov računalniške in programske opreme ter aplikacij, amortizacije za prostore in opremo, najema prostora, stroškov izobraževanj, literature in podobnega, skratka tistega, kar je nujni materialni pogoj za delo sodnega izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen do tistih stroškov, ki so neposredno povezani in nastanejo samo zaradi izvedbe natančno določene naloge, ki jo je izvedencu postavilo sodišče.
Za preklic odložitve je ključna namreč ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravna kvalifikacija tega prekrška oziroma njegova vrsta oziroma kateri prekršek konkretno je storilec storil, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044730
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-3, 458, 458/1. OZ člen 1019, 1019/1. URS člen 22, 49.
povrnitev pravdnih stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - potni stroški odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - kilometrina - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - razmerje med stranko in pooblaščencem - prosta izbira odvetnika - spremenjena sodna praksa - zloraba pravice - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedovoljen pritožbeni razlog - priznano dejstvo - prevzem poroštvene obveznosti - poroštvena izjava - subsidiarno poroštvo - poroštvena pogodba - poziv upnika na plačilo
Stališče prvega sodišča glede nepriznavanja pravdnih stroškov tožnice iz naslova kilometrine in delno urnine (odsotnosti odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko) sloni na stališču starejše sodne prakse, ki ni več sprejemljiva. Okoliščina, da ima pooblaščenec tožnice sedež svoje odvetniške pisarne v drugem kraju kot prvo sodišče, ni odločilna. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja pa temelji na zaupanju.
Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je toženec soglašal s sklenitvijo poroštvene pogodbe in da je to soglasje izrazil s podpisom izjave o poroštvu, v teh razlogih sodbe pa je zajet tudi odgovor na toženčevo trditev, da nikoli ni (ne bi) bil pripravljen prevzeti poroštvene obveznosti.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, ki jih je sodišče upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, preteklo več kot dve leti, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, ko je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - bilanca stanja - blokada transakcijskega računa - odlog plačila sodne takse
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 567,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055232
KZ-1 člen 29, 29/3, 29/4, 34, 49, 49/2, 115, 115/1.. ZKP člen 252, 252/1, 333, 333/6, 339, 339/3.
kaznivo dejanje poskus uboja - izvedensko mnenje - ustna podaja izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - actio libera in causa - bistveno zmanjšana prištevnost - olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu.
Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdravljenje poškodb in ran. S takšno argumentacijo sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
Actio libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ-1) pride v poštev le v primeru, ko je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali malomarnost glede dejanja, ki ga je kasneje v neprištevnosti izvršil. V obravnavanem primeru pa je bil obtoženec v času storitve očitanega kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato uporaba instituta actio libera in causa ni možna.
Sodišče prve stopnje se za izrek milejše kazni ni odločilo, s čimer se upoštevajoč težo očitanega kaznivega dejanja, dejstvo, da je obtoženec kaznivo dejanje storil z najhujšo obliko krivde in glede na njegovo osebnost (sodni izvedenec psihiater je pri obtožencu diagnosticiral sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in ponavljajočo se depresivno motnjo ter pomanjkanje asertivnosti, zaradi česar je v medsebojnih odnosih nepredvidljiv in nevaren) strinja tudi pritožbeno sodišče.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje in jim dolžnik ni nasprotoval, ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).
Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe.
Sodišče prve stopnje je torej ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot pavšalen, ker tožena stranka že pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano napako nabavljenega blaga ni podala. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokazi. Stališče pritožnice, da njen ugovor ni bil pavšalen, ker je k ugovoru priložila dokaze, se tako izkaže za neutemeljen.
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009
Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.
Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.
Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.
Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.
Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045634
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 167. ZNP-1 člen 156, 156/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev s prodajo - prodaja stvari - postopek prodaje - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - prodaja nepremičnine - uporaba znp - uporaba določb ziz
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.