ZOR člen 173, 177, 200, 203.URS člen 11, 12, 13, 22.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na nezavarovani lestvi - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - valorizacija zavarovalne vsote - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa
Uporaba meril iz Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo ni ustrezna pravna podlaga za opredelitev nedoločenih pravnih pojmov iz 23. člena ZTuj.
povrnitev negmotne in gmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti
V drugem odstavku 195. člena ZOR je določeno, da če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in nepredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za škodo. Tožnica zahteva odškodnino zaradi trajno povečanih potreb in potrebe po pomoči. Teorija in sodna praksa zakonsko določilo široko tolmačita ter rento priznavata kot škodo v primeru pomoči pri nujni osebni negi, za vse nujne opravke, pa tudi kot pomoč pri obvladovanju šolskega gradiva. Tožnica zahteva odškodnino zato, ker bo imela zaradi poškodbe trajno povečane potrebe in bo potrebovala pomoč vsaj po eno uro dnevno. Zaradi plačila pomoči bo prizadeto njeno premoženje, torej gre za plačilo premoženjske škode in je odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nekaj povsem drugega.
prodaja - kupoprodajna pogodba - obličnost - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice - pridobitni način - konvalidacija
Tudi po pravnih pravilih bivšega ODZ se je lastninska pravica pridobila na podlagi določenega naslova in ustreznega pridobitnega načina. Tako je za prehod lastninske pravice na nepremičnini pogodba morala biti sklenjena v predpisani obliki in vpisana v zemljiško knjigo. Kupna pogodba sama po sebi še ni dala lastninske pravice. Že iz tega razloga je neutemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je neutemeljen zato, ker ni dokazana sklenitev kupne pogodbe. Če bi bila dokazana, bi bilo lahko pravno pomembno tudi vprašanje plačila kupnine, saj se je v sodni praksi v 60 letih prejšnjega stoletja že začela uveljavljati teorija o realizaciji pravnega posla. Napaka v obliki pravnega posla se je v takem primeru štela za ozdravljeno oziroma konvalidirano. Tudi v takem primeru pa samo na podlagi ozdravljenega pravnega posla ni prišlo tudi do prehoda lastninske pravice, saj je manjkal še pridobitni način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22134
ZKP člen 39, 39-6, 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 329, 329/1.
izločitev sodnika - seznanitev z obvestili, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Glede na določbe 6. točke 39. člena, 2. odstavka 40. člena in 1. odstavka 41. člena ZKP, ki so veljale v času sojenja, je treba seznanitev razpravljajoče sodnice z izločenimi obvestili obsojenca, danih policiji, presojati kot eno od okoliščin, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti. Ne gre torej za kršitev absolutne narave, ki bi v vsakem primeru narekovala razveljavitev pravnomočne sodbe na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ampak za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Odločbo o kazni je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP takrat, kadar je s takšno odločbo sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
Obsojenca dolžnosti, da ostane na kraju prometne nesreče, ki jo je povzročil, in nudi pomoč poškodovanki (1. odstavek 329. člena KZ), ne odvezuje dejstvo, da so se na kraju nesreče nahajale še druge osebe in da se ji je približeval avtomobil.
upravni spor - stranke - priznanje položaja stranke z interesom
Po 1. odstavku 20. člena ZUS za priznanje položaja stranskega udeleženca v upravnem sporu ni odločilno, ali je oseba sodelovala v upravnem postopku, ampak mora tisti, ki zahteva priznanje tega položaja, izkazati, da bi mu bila odprava izpodbijane odločbe v neposredno škodo. Na pravico do stranske udeležbe ne vpliva dejstvo, ali je po materialnih predpisih izdaja prvostopne odločbe vezana na soglasje soseda ali ne.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 44/1, 44/5.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - rezkalni stroj - prispevek oškodovanca - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Upoštevaje strožjo objektivno odgovornost tožene stranke kot imetnice nevarnega rezkalnega stroja, je vendar tožnikova opustitev dožne skrbnosti strokovnjaka (mizarja), ki je delo opravljal s premajhno pazljivostjo in s slabo pripravljeno zaščito stroja, pomembno prispevala k nastanku škode. Taki zaključki narekujejo tako razmejitev odgovornosti, da je pretežni del odgovornosti (2/3) na strani imetnika nevarne stvari, na tožnikovi strani pa je 1/3 odgovornosti.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Če je tožnik v tožbi predlagal glavno obravnavo (1. odst. 50. čl. ZUS) in izvedbo dokazov, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek v upravnem sporu, ker je odločalo na seji.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - beneficium cohaesionis
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, kot ga sicer pozna pritožbeni postopek (člen 383. ZKP). Edina izjema od tega načela je beneficium cohaesionis (2. odstavek 424. člena ZKP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih tleh - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Tožnik, ki zatrjuje objektivno odgovornost, mora dokazati nastanek škode in obstoj nevarne stvari. Dejanska ugotovitev obeh nižjih sodišč, da tla na prodajnem prostoru tožene stranke, kjer je padla tožnica, niso bila niti mokra niti spolzka, niti posuta z zemljo, pomeni, da tožnica ni dokazala obstoja nevarne stvari, ki jo je zatrjevala. Kadar pa ni nevarne stvari, ne gre za objektivno odgovornost oziroma za domnevo vzročnosti, kot jo predvidevata 173. in 174. člen ZOR.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do zagovornika
Ker je bil obsojenec na glavni obravnavi poučen o pravici do zagovornika, vendar je izjavil, da se bo branil sam, razlogi za obvezno obrambo pa niso bili podani (70. člen ZKP), njegova pravica do formalne obrambe (12. člen ZKP) ni bila kršena.
Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 1, 1/1, 1/2, 5, 5/1, 8. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 1, 1/1, 1/4, 3, 10, 10/2.ZIKS člen 145.URS člen 22, 30.
neupravičena pridobitev - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg zaplembe - popolna zaplemba - zaplemba terjatev in drugih pravic - pojem vojne škode - pravica do povračila
S popolno zaplembo so bile zaplenjene tudi vse terjatve in druge pravice, ki so pripadale obsojencu do trenutka, ko je bila izrečena kazen zaplembe, ne glede na to, kako je bil nato izpeljan postopek izvršitve zaplembe. Tudi če določeno premoženje ni bilo popisano, ocenjeno in nato izročeno za njegovo upravo pristojnemu državnemu organu, to ne pomeni, da ni bilo zaplenjeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti in zatrjevanjem, da si ne želi biti neprestana tarča oškodovankinih zdravstvenih problemov in spletk njene matere, ter da kaznivega dejanja nasilništva ni storil, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.ZPPVS člen 6, 7.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - opredelitev pravdne stranke - pravni status verskih skupnosti - pravne osebe civilnega prava - župnijski urad kot pravdna stranka - škofija
Kadar je glede na označbo sporno, kdo je pravdna stranka, je to potrebno razlagati po splošnih pravilih. Poleg objektivnega zapisa v tožbi je pomembno predvsem, kako so opredelitev stranke razumeli sodišče in stranke, upoštevati pa je treba celotno vsebino tožbe.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Dejstvo, da je tožnik še sedaj (skoraj 10 let po škodnem dogodku) nekoliko zaskrbljen, da se mu stanje kolena v prihodnosti ne bi poslabšalo, ne predstavlja podlage za odmero višje odškodnine za strah.
S tem ko zagovornica v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ponuja zgolj drugačno pravno presojo glede nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ, in sicer da ponarejene listine ni mogoče šteti kot stvar, s katero lahko storilec ob pogojih, predpisanih v 1. odstavku 221. člena KZ, stori tako kaznivo dejanje, uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Zaradi kršitve kazenskega zakona pa zahteve za obnovo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožnik v tožbi zahteval glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.