ZPP (1977) člen 113, 113/1, 113/2, 113/7 , 382, 382/1, 388, 392. ZGD člen 6.ZSReg člen 8.
zahteva za varstvo zakonitosti - vloga, poslana nepristojnemu sodišču - rok za vložitev revizije - prekluzivni rok - zavrženje revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenikov
Vloga, ki je vezana na rok mora biti izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka, da velja za pravočasno. Ta rok ni podaljšljiv. Samo v primeru pošiljatve priporočeno po pošti se kot dan izročitve sodišču šteje dan oddaje priporočeno na pošto. Ker je tožeča stranka na ovojnici in v reviziji sami navedla kot naslovno sodišče Vrhovno sodišče Republike Slovenije, takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto.
Za obveznosti družbe lahko odgovarjajo po 6. členu ZGD samo osebe, ki so njeni družbeniki.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje - občasne terjatve - zamudne obresti od občasnih terjatev - zakupnina za poslovni prostor
Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, namreč ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Če bi to izhajalo iz tožbe, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti (4. odst. 332. člena ZPP). Podlage za takšno odločitev pa v dejstvih, navedenih v tožbi, ni. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek.
tožba na izročitev otroka - zavrženje tožbe - res iudicata
Mladoletna hči pravdnih strank, rojena 5.10.1997, je bila pravnomočno dodeljena v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici. Na podlagi takšne pravnomočne odločitve bo tožnica lahko dosegla prisilno izročitev otroka (226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Sodišči nižjih stopenj sta torej pravilno uporabili določbo 274.
člena ZPP. Ker gre za pravnomočno razsojeno stvar, je bila tožba tožeče stranke na izročitev otroka utemeljeno zavržena.
ZDen člen 3, 3/29, 25, 27, 72, 72/1. ZUP (1986) člen 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ustreznost nadomestnih zemljišč in odškodnine
Pri denacionalizaciji po 29. točki 3. člena ZDen, po katerem so upravičenci do denacionalizacije le osebe, ki za podržavljeno zemljišče (po Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča) niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč, so za odločitev o zahtevi za denacionalizacijo med drugim pomembne okoliščine, ali sedanje vrednosti ob podržavljenju danih odškodnin presegajo 30% vrednosti podržavljenega premoženja (1. odst. 72. čl. ZDen), morebitno povečano vrednost v skladu s 25. členom ZDen ter ali se v času vračanja nahajajo v kompleksu kmetijskih zemljišč (27. člen ZDen).
Kadar je odpravljena odločba upravnega organa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem zadeva vrnjena v ponoven postopek, ima stranka možnost sodelovati pri odločitvi izvedenca in ugovarjati navedbam prizadetih strank ter uveljavljati svoje zahteve.
ZN člen 8, 8/1-2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2, 209/3.URS člen 14, 22.
imenovanje notarja - neobrazložena izbira
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 8. čl. Zakona o notariatu, in odločanje po prostem preudarku; odločba o imenovanju je posamični akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu s pravili 2. in 3. odst. 209. čl. ZUP.
Kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani. Tudi če minister (in pred njim Notarska zbornica Slovenije) svoje izbire ne obrazloži, s tem ni kršena ustavna pravica neizbranega kandidata iz 14. ali 22. člena Ustave RS.
Z zavarovalno pogodbo in s splošnimi zavarovalnimi pogoji je določeno, da si zavarovanec lahko zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, če ravna v skladu z določili pogodbe in pogojev, kot njenega sestavnega dela. Dolžnost zavarovanca je, da omogoči preiskavo alkoliziranosti. To pomeni, da mora biti navzoč ob policijskem poslovanju v zvezi z nesrečo, razen če ima za nasprotno tehtne razloge.
predhodno vprašanje - oprostilna kazenska sodba - ugotovitev dejanskega stanja v civilnem postopku
V pravdi se ni mogoče sklicevati na vezanost na ugotovitve kazenskega postopka (razen po 3. odstavku 12. člena ZPP) in je treba dejansko stanje ugotoviti v popolnosti po pravilih pravdnega postopka. Če v dokaznem postopku pravdno sodišče vpogleda kazenski spis ali če glede na dokazne predloge strank izvede dokaze s čitanjem posameznih zapisnikov o zaslišanju prič in izvedencev, z vpogledom skic in podobno, so tudi ti dokazi podvrženi prosti dokazni presoji pravdnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS05110
ZPP (1977) člen 5, 89, 89/1, 116, 116/1, 265, 265/2, 286, 286/1, 293, 293/4, 295, 296.URS člen 22, 56, 56/1.ZZZDR člen 73, 73/1, 78, 79.
odločanje o vzgoji in varstvu otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo obojestranskega zaslišanja - udeležba na naroku - predlog za preložitev naroka - načelo dispozitivnosti
Skopo in pozno opravičilo pooblaščenca, da se obravnave ne more udeležiti zaradi drugih obveznosti, še ni opravičljiv razlog za to, da bi sodišče preložilo narok. Stranka mora navesti opravičljive razloge za to, da je tako pozno poiskala pooblaščenca, pooblaščenec pa dokazila o tem, da je imel druge obveznosti dogovorjene, preden je izvedel za datum naroka, in tudi opravičljive razloge za to, da je predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo sodišču poslal šele na dan, ko je bil narok za glavno obravnavo razpisan.
V pravdnem postopku, v katerem se odloča o vzgoji in varstvu ter preživljanju otrok, sta zaradi ustavnega načela o posebnem varstvu otrok (prvi odstavek 56. člena URS) v večji meri uveljavljeni preiskovalno načelo in načelo oficialnosti. Sodišče namreč ob razvezi zakonske zveze odloči o vzgoji in varstvu ter preživljanju otrok tudi, če nobeden od zakoncev ni postavil takega zahtevka (prvi odstavek 78. člena ZZZDR). Pri tem pa lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki med zakoncema niso sporna (prvi odstavek 73. člena ZZZDR). Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotavljati, s kakšno odločitvijo o vzgoji in varstvu ter preživljanju otroka bo najbolje zaščitilo koristi otroka, torej ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek.
Tožena stranka pravilno poudarja vzajemno naravo prodajne pogodbe, kar pomeni, da so izpolnitve obveznosti pogodbenih strank v medsebojni odvisnosti (454. člen ZOR). V vzajemnih pogodbah velja pravilo sočasne izpolnitve (122. člen ZOR). Vendar je to pravilo dispozitivne narave, kar pomeni, da lahko stranki veljavno dogovorita tudi kaj drugega (1. odstavek 122. člena ZOR).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost imetnika nevarne stvari - strelno orožje kot nevarna stvar - pojem škode, povzročene pri delu ali v zvezi z delom
Škoda je storjena pri delu, če je neposredni povzročitelj deloval v zvezi z nalogami, ki so mu naložene v okviru dejavnosti ali pristojnosti delodajalca. Obstoj delovnega razmerja ni bistven, prav tako tudi ne, da je škoda povzročena med delovnim časom in v delovnem prostoru. Bistvena je vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca, zaradi katerega je prišlo do škode.
ZGD člen 359, 359/1-5, 436, 436/1, 436/3, 438, 438/1, 450, 450/1. ZPP-77 člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - kršitev moralnih norm - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - ničnost sklepov skupščine - sklep družbenikov - avtonomija večjih strank
Določilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD je razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD.
Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor po splošnem pojmovanju mora opredeliti kot nemoralno, se pravi kot dejanje, ki se obsoja (in ki zato tudi ne more biti v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, ki jih ravno moralnost opredeljuje kot pozitivne in zato zavezujoče). Pri tem je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, ko je pritrdilo na prvi stopnji ugotovljeni ničnosti izpodbijanega sklepa, da družbena pogodba sicer ni določala soglasja družbenikov za spremembo družbene pogodbe, da pa bi izpodbijana sprememba brez soglasnosti družbenikov pomenila izigravanje tistih določil družbene pogodbe, po katerih se zahteva soglasje za pogodbeno določena vprašanja.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 385, 385/3, 386, 400, 400/1.ZOR člen 154.
predhodno vprašanje - oprostilna kazenska sodba - ugotovitev dejanskega stanja v civilnem postopku - revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o oprostitvi plačila sodnih taks
Ni naloga ne sodišč prve in druge stopnje pa tudi ne revizijskega sodišča razčiščevati okoliščine kazenske oprostilne sodbe. Ob takšni sodbi se v pravdi samostojno ugotavlja dejansko stanje, ki je podlaga odškodninske odgovornosti (tretji odstavek 12. člena ZPP/77).
Tožnik ne more izpodbijati odločbe tožene stranke zgolj s sklicevanjem na pogoje iz drugega lokacijskega postopka, ne da bi pri tem sploh zatrjeval, da z vidika sanitarno-tehničnih in požarnovarnostnih razmer sporna lokacija ni možna. Vplivom nameravane gradnje se mora prilagoditi, saj lahko uspe le z ugovori, ki imajo podlago v PUP in lokacijski dokumentaciji.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - ugotovitveni postopek
Upravni organ mora vpogledati odločbo o podržavljenju, ki je ni v upravnih spisih in prodajno pogodbo za z.k. telo II zaradi ugotovitve prenosa pravice uporabe parcele, na kateri stoji z.k. telo II in prenosa pravice uporabe ostalih podržavljenih parcel.
Tožena stranka bi morala pri odločanju o vračanju premoženja Hranilnice in posojilnice upoštevati tudi Zakon o ureditvi in delovanju kreditnega sistema in Uredbo o likvidaciji kreditnih zadrug.
Če je bil nekdo tuj (avstrijski) državljan v času podržavljenja in če je bilo podržavljenje opravljeno na podlagi državne pogodbe o vzpostavitvi demokratske in neodvisne Avstrije (13.8.1968), ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo.
Okoliščina, da je priča vložila ovadbo pod vplivom mamil, ni podlaga za zaključek, da gre za nedovoljen poseg v osebnost priče v smislu 3. odst. 266. čl. ZKP. Zoper ovaditelja ni nihče uporabil zdravniškega posega ali mu dal sredstvo, s katerim bi se vplivalo na njegovo voljo pri izpovedovanju, ko je bil zaslišan kot priča. V pogojniku povzeta vsebina ovadbe, navedena v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora, ni kršitev 237. čl. ZKP.
ZUKZ člen 3, 50.ZMZPP člen 4. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1-a, 9, 9/1.ZOR člen 200.
denarna odškodnina - pristojnost slovenskega sodišča - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - povrnitev negmotne škode - privolitev toženca - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - razmerja z mednarodnim elementom - pravo kraja prometne nesreče - izjeme od lex loci actus - najtesnejša vez s pravom
Po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, je navezna okoliščina za uporabo prava lex loci actus. Ta navezna okoliščina je odločilna samo, če se ne pokaže kakšna tesnejša vez z drugim pravom.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja
Vsak postopek za izdajo začasne odredbe je poseben postopek, pa čeprav je tožeča stranka med določenim pravdnim postopkom vložila več predlogov za izdajo začasne odredbe. Zato mora vsaka stranka v vsakem postopku navajati in dokazovati dejstva, s katerimi dokazuje (ne)obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe. Navedb strank, danih v enem postopku zato ni mogoče uporabiti za odločitev v drugem postopku.