odsotnost stranke z naroka – zaslišanje strank – predlog za preložitev naroka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče mora dati stranki možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost tudi izkoristila. Sodišče je imelo utemeljen razlog, da opravi narok v odsotnosti toženca in da zasliši samo tožnika, saj toženec preložitve naroka ni predlagal, niti v pritožbi ne zatrjuje, da tega zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti.
Opustitev izvedbe dokaza v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
prisilna poravnava – faza izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi – omejitev izvršbe – obseg oprave izvršbe
Pravne posledice pravnomočno potrjene prisilne poravnave iz 216. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, oziroma ko so podani pogoji za opravo izvršbe. Ta faza se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Šele pravnomočen kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega bo tekla izvršba.
obrazložitev – utemeljitvena jasnost – razlog o odločilnih dejstvih – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo – soglasno prenehanje obveznosti
Utemeljitvena jasnost terja, da sodišče v obrazložitvi jasno razmeji med: (a) trditveno podlago strank, (b) vsebino dokaznega gradiva, (c) svojo dokazno oceno tega gradiva, (d) sintezo dokazne ocene in (e) lastnimi dejanskimi ugotovitvami.
ZPP člen 124, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 47, 75, 87, 99.
vznemirjanje lastninske pravice – nepravilna izvedba dokaznega predloga – ogled na kraju samem – absolutna bistvena kršitev postopka – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.
Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožbo, s katero služnostni upravičenec, ki je moten ali onemogočen v izvrševanju služnosti, zahteva da le–to preneha, ima na voljo le služnostni upravičenec. To pa je prvi tožnik kot lastnik zemljišča, v korist katerega je služnost ustanovljena. Drugi tožnik, zgolj kot posestnik zemljišča, nima takšnega upravičenja.
Ograja električnega pastirja sama po sebi nima nobenega učinka na tožnikovo parcelo. Nasprotno, določen vpliv ima lahko šele v primeru fizičnega kontakta z njo. Ker njeni učinki ne segajo preko meje, za njeno odstranitev ni podlage.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
Vzajemna oporoka oziroma dedna pogodba, zapisana v obliki notarskega zapisa v letu 1937, velja kot pisna oporoka pred pričami.
Po nekdaj veljavnih določbah ODZ pravilno sestavljena skupna oporoka lahko velja, če je sestavljena v skladu z določbami o obličnosti katere od tistih vrst oporok, ki jih ureja sedaj veljavno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VSL0073883
ZPP člen 205. ZARSS člen 15, 15/2.
prekinitev postopka – predlog stranke
Če ni predloga strank, da naj se postopek zaradi poskusa alternativne rešitve spora prekine, sodišče postopka ne sme prekiniti. Soglasje h mediaciji, ki je bilo v obravnavanem primeru tudi sicer podano zgolj z namenom zavlačevanja postopka, ne zadošča.
Pogodbena kazen je v luči določb ZVPot v korist podjetja dovoljena le, če je v skladu z načelom enake vrednosti storitev, torej če je sorazmerna glede na pridobljeno korist oziroma če je s plačilom le-te pokrita protivrednost neplačanega predmeta prodajne pogodbe; v nasprotnem primeru je nična.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje solastnika – javno dobro
Dobra vera priposestvovalca mora obstajati vso priposestvovalno dobo.
Res je sicer, da načeloma ni mogoče priposestvovanje idealnega dela nepremičnine, a to ne velja v primeru, ko je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine, že solastnik preostalega idealnega dela iste nepremičnine. V takšnem primeru namreč priposestvovanje idealnega dela nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
kondemnatorni del sklepa o izvršbi – izrek – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo odločati, ali ostane sklep o izvršbi v kondemnatornem delu izreka (prvi odstavek) in stroškovnem delu (tretji odstavek) v veljavi ali ne. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku (gre za tožbeni zahtevek, vsebovan v kondemnatornem delu sklepa), je podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Ker je toženec odklonil preizkus alkoholiziranosti, je izgubil zavarovalno zaščito, spričo česar je regresni zahtevek tožnice utemeljen.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez obravnave – razpis naroka za glavno obravnavo – odločitev na podlagi pisnih dokazov
Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.
Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.
Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073889
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
nezmožnost uporabe najetih prostorov - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kršitev pogodbe - civilni delikt - povračilo škode - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Z nezakonito deložacijo oziroma izprtjem tožeče stranke iz najetih prostorov tako, da jih ni več mogla uporabljati, je le-tej nastala škoda zaporedno oziroma postopno s potekom časa.
Pri zahtevi za povrnitev (celotne) sukcesivno nastajajoče škode je treba upoštevati, da pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Obstoj potrebnih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba strogo presojati. Za njeno izdajo mora upnik poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi pogoj) tudi izkazati (drugi pogoj), da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno vprašanje obstoja pogojev iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa ne pride niti uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Predlagatelj je utemeljeval predlagano začasno odredbo s tem, da je potrebna za zagotovitev oskrbe (ki vključuje tudi nego) živali in izvedbo agromelioracijskih del. Zato je izdaja začasne odredbe umestna le v tem okviru.
ničnost pogodbe - izbrisna tožba - promet s kmetijskimi zemljišči - kupoprodajna pogodba - zakonita posest - neveljavnost pogodbe - dobroverna posest - opravičljiva zmota - nasprotovanje morali - nasprotovanje prisilnim predpisom - priposestvovanje lastninske pravice - dvakratna prodaja nepremičnine
Pri uveljavljanju ničnosti pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe zaradi nemoralnosti se ni mogoče sklicevati na pred sklenjeno nično kupoprodajno pogodbo za isto nepremičnino, saj zaradi ničnosti prej sklenjene pogodbe ni bilo pravnih ovir, ki bi omejevale pravico razpolaganja z nepremičnino. Ob tem postane pravno nepomembna tudi dobrovernost oziroma nedobrovernost pogodbenih strank pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe. Tudi če bi pogodbeni stranki pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe vedeli za obstoj nične kupoprodajne pogodbe, bi bilo od povprečno skrbnega človeka preveč pričakovati, da bi se ukvarjal s pravnim vprašanjem konvalidacije te pogodbe.