Za obveznosti izbrisane družbe odgovarja po odločbi Ustavnega sodišča štev. U-I 135/00 le tisti družbenik, ki ga je mogoče označiti za aktivnega, vendar pa dolžnica v predmetnem primeru tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazala, da ne bi bila aktivna družbenica. Po podatkih sodnega registra, na katere se upravičeno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je bila namreč dolžnica edini družbenik, tako da ni mogoče govoriti o tem, da je bila pasivni družbenik.
Upravičenost zahtevka za znesek 230.313,96 SIT s pripadajočimi procesnimi obrestmi od 25.4.1996 do plačila je tožena stranka pripoznala in ga tožeči stranki tudi poravnala. To pa pomeni, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi, da je bil za ta znesek sklep o izvršbi upravičeno izdan, v posledici česar je v tem obsegu tožeča stranka tudi opravičena do temu ustreznega sorazmernega dela izvršilnih stroškov.
Pravno podlago za tožbeni zahtevek je potrebno preizkusiti v trditveni podlagi, ki jo ponuja tožeča stranka. V kolikor iz trditvenih navedb ni mogoče najti pravne podlage za vtoževani zahtevek, je podana nesklepčnost tožbe, v posledici česar je tožbeni zahtevek neutemeljen.
Toženka se je s pogodbo o zaposlitvi zavezala, da po prenehanju delovnega razmerja še dve leti ne bo opravljala poslov s področja zavarovalništva, ne bo ustanovila družbe ali postala družbenik oziroma delničar take družbe ali začela opravljati samostojnega podjetništva, če bi bila dejavnost kakorkoli konkurenčna tožeči stranki, torej da ona sama ali družba, katere ustanovitelj ali kasnejši družbenik bi postala, ne bo opravljala poslov za svoj ali tuj račun s področja zavarovalništva. Toženka je že z zaposlitvijo pri drugi zavarovalnici prekršila pogodbeno dogovorjeno obveznost. Za kršitev pogodbene obveznosti sta stranki dogovorili pogodbeno kazen, zato tožeči stranki obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni bilo treba dokazovati.
Pogodbena kazen mora biti sorazmerna z vrednostjo in pomenom predmeta obveznosti toženke, v konkretnem primeru obveznosti, da še dve leti po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljala poslov s področja zavarovalništva, ne bo ustanovila družbe ali postala družbenik oziroma delničar take družbe ali začela opravljati samostojnega podjetništva, če bi bila dejavnost kakorkoli konkurenčna tožeči stranki, torej da ona sama ali družba, katere ustanovitelj ali kasnejši družbenik bi postala, ne bo opravljala poslov za svoj ali tuj račun s področja zavarovalništva. Ali je glede na to obveznost pogodbena kazen primerna ali pa je nesorazmerno visoka, je za odločitev v tej zadevi bistvenega pomena.