Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 11.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotovitev istovetnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - ugotavljanje dejstev
Sodišče se načeloma strinja s toženko, da dejstvo, da identiteta ni izkazana z osebnim dokumentom, lahko vzbudi dvom v prosilčevo identiteto, saj jo je mogoče ugotavljati izključno na podlagi njegove izjave. Vendar pa ta okoliščina ne zadostuje za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost. Obstajati mora očiten dvom v tožnikovo istovetnost.
Po presoji sodišča po uveljavitvi ZMZ-1 ostajajo edini zakonsko opredeljeni kriteriji, po katerih se ugotavlja nevarnost pobega tujca tisti, ki so določeni v 68. členu ZTuj-2 in so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v zatrjevano istovetnost - začasna odredba
Tožena stranka je v zadostni meri pojasnila, zakaj dvomi v istovetnost tožnika, saj ne samo da tožnik ni predložil nobenega dokumenta, s katerim bi izkazoval svojo istovetnost, ampak se je po lastni izjavi v Grčiji izkazoval tudi z drugimi podatki in drugim državljanstvom, saj je tam navajal, da je državljan Alžirije. Tožena stranka je tudi navedla, da je bil tožnik večkrat opozorjen in seznanjen s tem, da je dolžan predložiti dokazila in osebne dokumente. Tožena stranka meni, da je eden od načinov, s katerimi naj bi se ugotavljala njegova istovetnost, tudi ta, da naj bi tožnik sam pridobil dokazila o svoji istovetnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84,84/1. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost - nevarnost pobega
Dejstvo, da tožnik ni mogel predložiti osebnega dokumenta s sliko, samo po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v njegovo istovetnost.
Presoja okoliščin konkretnega primera, ki se zahteva v skladu z določbo drugega odstavka 28. člena Dublinske uredbe, je bila glede na razloge sklepa s strani toženke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil, ocena okoliščin konkretnega primera pa je opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ iz 68. člena ZTuj-2.
ZMZ-1 člen 71, 84, 84/1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/1, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-4, 68/1-5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 10.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - zapustitev države
Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil (logično in življenjsko), tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Sodišče glede na navedeno meni, da očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.
Ravnanje tožnika po podaji prošnje - zapustitev države, preden je prejel odločitev o svoji prošnji, ni opravičljivo tudi ob dejstvu, da je nepismen in da vseh postopkov morebiti ni razumel, kot se je izkazalo tudi na zaslišanju na glavni obravnavi, ko je sodišče ugotovilo, da tožnik ne zna pojasniti svojega videnja, kako naj bi postopek podaje prošnje za mednarodno zaščito potekal. Da je zapustil Bolgarijo, je imel namen že ob oddaji prošnje, saj ga je čakal tihotapec. Dejstvo, da je zaprosil za azil že v dveh državah, ter na odločitev v teh državah ni počakal, opravičuje uporabo kriterija "nesodelovanje v postopku" in kaže na tožnikovo izrazito begosumnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravica stranke do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati stranki možnost, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar hkrati pomeni, da ni potrebno, da se stranka izjavi o vseh okoliščinah. To, da je toženka sama preverila, ali so podatki v uradni evidenci FURS o dohodkih tožnice enaki tistim podatkom, ki jih je toženki posredovala tožnica in po prejemu podatkov ugotovila, da so enaki tožničinim podatkom, po presoji sodišča ni okoliščina, ki bi bila pomembna za odločbo. Tožnici bi bilo treba dati možnost, da se o pridobljenih podatkih izjavi, če bi bili ti podatki drugačni od tistih, ki jih je toženki posredovala sama in bi toženka nanje oprla odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - stranka v postopku
Iz obrazložitve izpodbijanih odločb jasno izhaja, da tožnikovo državljanstvo ni bilo razlog za odločitev toženke. Toženka je prošnje zavrnila, ker pravne pomoči ni mogoče dodeliti za poplačilo stroškov nasprotne stranke v postopku, v postopku, v katerem prosilec ni stranka, pa bi bila dodelitev te pomoči tudi nerazumna. Ker tožnikovo državljanstvo za odločitev ni pomembno, ga sodišče v tem postopku ni ugotavljalo.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik ugovarja okoliščinam prenosa sredstev z devizne knjižice na privatizacijski račun, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, na katerem izpodbijana odločba temelji. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil zahtevi tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, relevantnega dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, tožnik pa se glede tega ni imel možnosti izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja strank
Dejansko stanje v odločbi, ni bilo v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnice na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi morala toženka dati tožnici možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnala in je svobodno izbrala prenos sredstev na privatizacijski račun, s čimer je za razliko od tistih, ki se niso odločili za prenos sredstev na privatizacijske račune, prevzela določeno tveganje glede bančnih prihrankov. V predmetni zadevi je namreč bistveno, ali je bil prenos na privatizacijski račun narejen z aktivnim ravnanjem tožnice ali pa zgolj na podlagi predpisov in mimo svobodne volje tožnice. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene, ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni po presoji sodišča napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.
ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3. ZNISESČP člen 2, 2/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz devizne knjižice na privatizacijski račun, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. V obravnavanem primeru torej niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil zahtevi tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, relevantnega dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, tožnik pa se glede tega ni imel možnosti izjaviti, kar je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje, poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov, ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine. V predmetni zadevi je bistveno, ali je bil omenjen prenos narejen z aktivnim ravnanjem tožnice ali pa je bil prenos narejen zgolj na podlagi predpisov in mimo svobodne volje tožnice. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene, ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni po presoji sodišča napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.
Dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnice na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun. Po presoji sodišča bi morala toženka dati tožnici možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnala in je svobodno izbrala prenos sredstev na privatizacijski račun, s čimer je za razliko od tistih, ki se niso odločili za prenos sredstev na privatizacijske račune, prevzela določeno tveganje glede bančnih prihrankov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - nepremično premoženje - hipoteka
Tožena stranka je pravilno zaključila, da se je tožnici materialno stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 386. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - zastopanje
V določbah 386. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi bil z začetkom osebnega stečaja tožnik v poslovni sposobnosti omejen tako, da bi se ne mogel udeleževati zapuščinskega postopka kot dedič, in tudi v določbah drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi ga v zapuščinskem postopku moral zastopati upravitelj. Odločitev organa za BPP, da tožnik glede na neizpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ni upravičen do BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zapuščinskem postopku (v katerem bo udeležen kot dedič) je zato nepravilna.
ZGD člen 39, 39/1, 39/3. ZDIJZ člen 5a, 5a/2, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - objektivni kriterij - test javnega interesa - javni interes
Drugostopenjski organ ni presojal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Test javnega javnega interesa ni isto kot presoja, ali je nek podatek po zakonu javen oziroma ali gre za podatek o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V prvostopenjski odločbi prvostopenjski organ tudi ni ugotavljal, ali je podana ta izjema iz 3. odst. 6. člena ZDIJZ, torej ali gre pri zahtevani dokumentaciji, ki se nanaša na zapisnike in dnevne rede sej Usmerjevalnega odbora, za tako informacijo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - informacije o izvorni državi - nedržavni subjekt preganjanja - oboroženi spopad - prosilec iz Iraka
V tej zadevi je bistvenega pomena to, da je tožena stranka večji del tožnikovih navedb ocenila kot tako protislovne, da jim ni mogla slediti. Ključna protislovja so namreč v tem, da je enkrat rekel, da so napadalci del policije, drugič je to izrecno zanikal, da je enkrat rekel, da so ga pretepli, drugič je to zanikal, da so mu odvzeli službeno izkaznico in obenem hkrati zahtevali, naj vsak dan hodi v službo in jim dela usluge, kar je samo po sebi protislovno in podobno. Nadaljnji ključni razlog za zavrnitev prošnje pa je v tem, da četudi bi se izhajalo iz predpostavke, da so navedbe resnične, niso podani elementi preganjanja v smislu ZMZ-1. Tožnik je namreč zatrjeval preganjanje s strani nedržavnih subjektov, pri čemer pa ni dokazal, da mu državni organi niso sposobni nuditi zaščite, saj ni niti enkrat poskušal od njih dobiti zaščite, saj zatrjevanega preganjanja ni nikoli prijavil pristojnim organom.
Iz ZMZ-I ne izhaja, da bi moralo biti pridobivanje informacij o izvorni državi v vsakem primeru obvezno. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo povsem logično pojasnila, da bi bila presoja informacij o izvorni državi tožnika v zvezi z dejstvi in dogodki, glede katerih tožena stranka tožniku ne verjame, da so se zares zgodili in da zares obstajajo, nesmiselna, saj takšne informacije ne bi mogle privesti do drugačne odločitve tožene stranke. Res je sicer, da ugotovljena splošna neverodostojnost prosilca sama po sebi še ne pomeni, da je pristojni organ v vseh teh primerih odvezan dolžnosti pridobivanja informacij o izvorni državi, potrebno je namreč presojati vsak primer posebej glede na posebnosti in okoliščine vsakega posameznega primera. V tem konkretnem primeru je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za to, da je bila ugotovljena neverodostojnost tožnika, ampak je bistvena tudi okoliščina, da tudi če bi se njegove izpovedi štele za verodostojne, še vedno ne bi bili podani vsi elementi preganjanja, kot jih opredeljuje ZMZ-1.
Glede preganjanja zaradi sunitske veroizpovedi oziroma ogroženosti zaradi politične stranke, pa se tudi sodišče pridružuje toženi stranki, da je tožnik rekel, da on osebno zaradi tega, ker je sunit, v Iraku ni imel nobenih problemov, da nobenih težav zaradi tega, ker so suniti, nimajo niti člani njegove družine, ki še sedaj živijo v Bagdadu, navedbe glede ogroženosti zaradi politične stranke pa so povsem posplošene in nekonkretizirane, saj tožnik ni znal navesti nič takega, da bi se mu v zvezi s katerokoli politično stranko v Iraku kaj zgodilo.
Sodišče se ne strinja s tožbenimi navedbami, da državnim ustanovam ni mogoče zaupati in da mu policija ne bi mogla pomagati ter da mu ni potrebno dokazovati preteklih osebnih slabih izkušenj s subjekti zaščite pri utemeljevanju, da mu ti ne morejo ali nočejo nuditi zaščite. Sodišče vztraja na stališču, da kdor ni niti zaprosil za pomoč pristojne organe, se ne more sklicevati na to, da mu ti niso sposobni nuditi zaščite.
Glede navedb, da tožena stranka ni upoštevala vojnega stanja v Iraku in da bi bila dolžna s tem v zvezi pridobiti relevantne informacije, pa sodišče enako kot tožena stranka meni, da se tožnik na vojno stanje ni skliceval. Tožena stranka v svoji odločbi ni nikjer navedla, da ve za vojno stanje v Iraku.
ZUP člen 8, 10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - načelo proste presoje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz predloženega programa izhaja datum, dvorana in okvirna ura izvedbe tožničinih dveh prispevkov. Zakaj toženka dvomi v njegovo verodostojnost, iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno. Toženka celo protispisno navaja, da „zahtevanih programov konferenc, iz katerih bi bilo mogoče razbrati izvajalce prispevkov, naslove prispevkov ter kraj in čas izvedbe stranka ni predložila“. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj toženka ni izvedla predlaganega zaslišanja prič, čeprav v izpodbijani odločbi zaključuje, da verodostojnosti potrdil o izvedbi referatov ni bilo mogoče preizkusiti na drug način. Zakaj izvedba dokaza z zaslišanjem prič ne bi bil ustrezen dokaz za dokazovanje izvedbe referata na mednarodni konferenci, v izpodbijani odločbi ne pojasni. Toženka torej presoje predloženih oziroma predlaganih dokazov ni opravila, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju direktorja FIHO zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Takšne določbe pa tudi ni v ZU, na katerega ZLPLS napotuje v zvezi z vsebino ustanovitvenega akta, glede razrešitve direktorja te fundacije ter v zvezi z njenim poslovanjem. Svet FIHO ima pooblastilo za imenovanje direktorja te fundacije v smislu (posrednega) izvajanja ustanoviteljskih pravic. Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne, oblastne funkcije Sveta FIHO. Z izpodbijanim sklepom v pravni položaj tožnika ni bilo poseženo, saj z njim ni odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Biti direktor (v obravnavanem primeru FIHO) namreč ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v ZLPLS.
ZUP člen 8, 10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - načelo proste presoje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz predloženega programa izhaja, da je tožnica (z navedbo njenega imena in priimka) svoj prispevek (z navedbo naslova prispevka) izvedla. Zakaj toženka dvomi v verodostojnost predloženega programa, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe konkretizirano ni razvidno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na izrecne navedbe tožnika v prošnji za dodelitev BPP in v vlogi z dne 1. 3. 2018 ter ob upoštevanju določbe prvega odstavka 20. člena ZBPP ter petega odstavka istega člena tega zakona, bi moral organ, kolikor ni sledil navedbam tožnika o vrednosti njegovih in ženinih nepremičnin v Republiki Makedoniji, te podatke s strani makedonskih organov pridobiti po uradni dolžnosti. Kolikor to ne bi bilo mogoče, če makedonski organi teh podatkov ne vodijo, pa bi moral v ugotovitvenem postopku sam ugotavljati vrednost predmetnih nepremičnin. Hkrati bi moral po uradni dolžnosti z ustreznimi dokaznim sredstvi, če dvomi v tožnikovo navedbo v njegovi prošnji za dodelitev BPP, razčistiti vprašanje o morebitnem skupnem gospodinjstvu njegove žene na njenem prebivališču v Republiki Makedoniji.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/1, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 26, 26/2.
odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna stvar - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani sklep po svoji naravi ni posamični akt, temveč akt sui generis, s katerim toženka določi deleže prevzemanja odpadne embalaže po posamezni družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pri izvajalcih javne službe. Toženka s tem ne odloča o obveznosti posameznih subjektov (DROE).
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.