upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
Predpostavke iz šestega odstavka 421. člena ZKP ne gre razlagati pretirano ozko, tj. tako, da bi se moral obsojenec neposredno v času vložitve zahteve za varstvo zakonitosti nahajati na prostosti, temveč je relevantno predvsem to, da pri obsojencu tekom kazenskega postopka niso obstajali priporni razlogi, pa čeprav bi se ob vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti že nahajal na prestajanju zaporne kazni.
ZKP člen 229, 229/1, 229/2, 241, 241/3, 364, 364/7
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - predlog stranke - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje
Strokovni pomočnik obrambe, ki dela po njenih navodilih in v njeno korist, nima statusa izvedenca in njegovo strokovno delo ni samostojno dokazno sredstvo, medtem ko je soočenje predvideno le med različnimi obdolženci, obdolženci in pričami ali med različnimi pričami, ko se njihove izjave ne ujemajo glede pomembnih dejstev, in ne med izvedencem in drugimi naštetimi procesnimi udeleženci, zato soočenja v smislu določila 229. oziroma tretjega odstavka 241. člena ZKP obramba ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091040
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZPP-E člen 367a, 367c/2. ZUS-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča predlagana vprašanja za SEU (štiri od njih temeljijo na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23) niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta je mogoče strniti, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za lekarniško podružnico v Občini Dravograd utemeljeno zavrnjena, ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v tej občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, z izpodbijanim aktom pa tudi ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja niti navedena direktiva ne uporablja.
KZ-1 člen 116, 116-1. ZKP člen 361, 361/5, 398, 399
kaznivo dejanje umora - sklep o podaljšanju pripora - dovoljenost pritožbe - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - odločanje sodišča druge stopnje o podaljšanju pripora
Posebnost obravnavane zadeve je v okoliščini, da je višje sodišče odločalo o primeru iz 1. točke prvega odstavka 398. člena ZKP (izrek tridesetletne zaporne kazni pred sodiščem prve stopnje) in sodba o glavni stvari kljub potrditvi odločitve zato še ni bila pravnomočna, saj ima obramba še možnost pritožbe na Vrhovno sodišče. Višje sodišče je zato v tem primeru o priporu odločalo kot prvostopenjsko sodišče in je pravilno - ob smiselni uporabi - ravnalo po določbah petega odstavka 361. člena ZKP.
Ker je (i) višje sodišče v konkretni zadevi o priporu odločalo kot prvostopenjsko sodišče in (ii) ker zoper odločitev iz petega odstavka 361. člena ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep ni izključena oziroma je na podlagi določbe, "da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve", izrecno predvidena, je pritožba na Vrhovno sodišče dovoljena in jo je slednje vsebinsko obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091039
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZUS-1 člen 22. ZPP-E člen 367a, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica vsa predlagana vprašanja za SEU gradi na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23/EU, saj v vprašanjih problematizira skladnost ravnanja toženke oziroma države članice z določbami te direktive. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ta vprašanja niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta so, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v Občini Ajdovščina utemeljeno zavrnjena iz razloga, (i) ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v navedeni občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, (ii) ker se zahtevano dovoljenje za poslovanje nanaša samo na podružnico (organizacijsko enoto) na navedeni način ustanovljene lekarne in (iii) ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja tudi navedena direktiva ne uporablja.
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja - sodni preizkus - pridržanje v centru za tujce - dopustnost posega - pravica do osebne svobode - javna korist - načelo sorazmernosti
Po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 v primeru omejitve gibanja iz razloga, ker tujca iz objektivnih razlogov po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države (79. člen ZTuj-2), ki je daljše od treh mesecev, Upravno sodišče pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi preizkus utemeljenosti te omejitve gibanja. Ta institut sodnega preizkusa je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091387
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3, 140, 141, 141/2
postopek neprave obnove - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča - postopek za združitev kazni - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Vrhovno sodišče je že odločilo, da pomeni postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodno odločbo. Po določbi drugega odstavka 407. člena ZKP namreč sodišče v tem primeru z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Če bi sodišče pri tem upoštevalo pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo sodišče druge države članice Evropske unije, bi ravnalo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1.
Določbe ZSKZDČEU-1 v 14. poglavju, ki ureja priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ne razkrivajo možnosti za posvetovanje med pristojnim organom države izdaje odločbe in pristojnim domačim sodiščem o tem, da bi se kazni po različnih sodbah medsebojno združevale, temveč - nasprotno - jasno določajo, da domače sodišče v primeru prevzema izvršitve tuje sodbe ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141. člena tega zakona.
kazenski postopek - predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - lažja izvedba postopka - zavrnitev predloga - načelo ekonomičnosti postopka - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče strank in prič - mladoletni otrok kot oškodovanec
Zaslišanja se z mladoletnimi oškodovanci, ki so žrtve obravnavanih kaznivih dejanj, opravljajo v B.. V konkretnem primeru je zaslišanje vseh treh mladoletnih oškodovancev še vprašljivo. Upoštevati je treba tudi, da obdolženec stalno prebiva na naslovu v Murski Soboti, kjer posluje tudi njegov odvetnik. Naslov obdolženčevega stalnega prebivališča je tudi eden krajev, kjer naj bi se dogajala očitana kazniva dejanja. Glede na navedeno se voznim stroškom na sodišče v nobenem primeru ni mogoče izogniti niti jih ni mogoče bistveno zmanjšati. Okoliščine, da katerikoli od procesnih udeležencev ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče, pa niso izkazane. Tako bi se s predlaganim prenosom pristojnosti doseglo zgolj to, da bi (zaenkrat) štiri priče imele manjšo časovno izgubo, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
mednarodna zaščita - sredstva za preživljanje - resna škoda - neizkazana resna škoda - zavrnitev pritožbe
Navedbe, da je treba situacijo v Maroku v okoliščinah tako hudega pomanjkanja obravnavati kot resno škodo, za kar je odgovorna država, ker da je vzpostavila sistem, da revni životarijo ali preprosto umrejo od lakote, če si ne morejo zagotoviti sredstev za hrano. Iz njih namreč ne izhaja obstoj tveganja, da bodo subjekti pritožnikove izvorne države temu namerno onemogočili dostop do sredstev za preživetje. Glede tega je pomembna tudi ugotovitev v sodbi, ki ji pritožnik ne nasprotuje, da je pred odhodom iz Maroka zaslužil toliko, da je lahko preživel, le prihrankov ni mogel ustvariti (21. točka obrazložitve), kar kaže, da že ob odhodu ni sodil v skupino prebivalstva, na katero se sklicuje. Zaradi tega njeno izpostavljanje ne potrjuje verjetnosti, da bo po vrnitvi v Maroko izpostavljen lakoti in s tem nastanku resne škode v smislu druge alineje 28. člena ZMZ-1, po kateri ta škoda zajema oblike mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - UPRAVNI SPOR
VS00091015
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - začasni sklep za zavarovanje - davek na dodano vrednost (DDV) - začasna odredba - odlog izvršitve - težko popravljiva škoda
Vrhovno sodišče ima že neposredno na podlagi prava EU in neodvisno od nacionalnih predpisov možnost izdati začasni ukrep, katerega namen je zagotovitev polnega učinka sodne odločbe o pritožbi, ki bo izdana po prejemu odgovora SEU na predhodno vprašanje. Ta možnost je še posebej pomembna v primerih, kot je konkretni, ko se predhodno vprašanje nanaša prav na (ne)učinkovitost v pravilih nacionalnega prava predvidenega sodnega varstva.
ZDavP-2 člen 130, 130/6, 135, 135/1, 135/2. URS člen 22
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - celostni in delni davčni inšpekcijski nadzor - pravica do izjave - kršitev - prehajanje med nadzornimi postopki - prepozna izdaja sklepa o začetku DIN
Golo dejstvo, da je zavezancu za davek sklep o začetku DIN vročen šele po tem, ko je ta postopek (oziroma njegov ugotovitveni in dokazni del) že zaključen, še ne pomeni avtomatično kršitve 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00091088
ZPP člen 351, 351/2, 378. OZ člen 1013. URS člen 22
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - porok - poroštvena izjava - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - zastavna pogodba - ničnost hipoteke - sodba presenečenja - razvoj sodne prakse - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - odločilni razlogi - možnost izjave - pravica stranke do izjave - zavrnitev revizije
Izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje sloni na drugačnem materialnopravnem zaključku o nujnosti informiranja porokov in zastaviteljev, ne pa v drugačni presoji standarda izpolnitve pojasnilne dolžnosti, zato ne gre za sodbo presenečenja.
Davčni zavezanec lahko po pravočasno vloženi davčni napovedi v postopku za odmero dohodnine od dobička iz kapitala po 326. členu ZDavP-2 spremeni zahtevek tudi tako, da priglasi odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2.
zamudna sodba - poziv na popravo tožbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odpravljiva nesklepčnost - evidentiranje nepremičnin - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00091296
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 4/1, 83, 83/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
stečajna masa - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - življenjska in ekonomska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - osebni stečaj - načelo koncentracije postopka - prijava terjatve - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - pravni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank sodnik istega sodišča, ki odloča v zadevi, je takšna, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen položaj, saj so toženci sodniki sodišča, ki bi odločalo šele o morebitnih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišča prve stopnje v tej zadevi.