CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070094
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/3-2, 18, 19, 21, 21/2, 23, 23/4, 23/4-3, 23/4-4, 23/6, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 30/1, 35, 35/1, 57, 59. SZ člen 116. ZNP člen 35, 35/1, 37. SPZ člen 105. ZPP člen 165, 165/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZNP-1 člen 216.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nastanek etažne lastnine - navidezna solastnina - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posebni skupni del - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - površina stanovanja - različni podatki - sanitarije - dvigalo - odprta terasa - namembnost prostorov - možnost dostopa do prostorov - pritiklina - pomanjkljive trditve - nedovoljena pritožbena novota - uveljavljanje pravic v pravdi
Čeprav so se med postopkom vzpostavitve etažne lastnine večkrat pojavili različni podatki o izmerah površin posameznih oziroma posebnih skupnih delov stavbe, to od sodišča ni terjalo odprave neskladij med podatki in zagotovitve sprememb vpisov v katastru stavb. Postopek vzpostavitve etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju pravilnega obsega in površine delov stavbe. Spori o obsegu in površini delov se lahko rešujejo v pravdi.
Terasa na vrhu stavbe predstavlja splošni skupni del. Kot odprt prostor brez strehe in nekaterih stranic ni primerna za samostojno rabo. Poleg tega ni videti, da bi bila funkcionalno ali pravno vezana izključno na posamezne dele, temveč je dostop nanjo omogočen s skupnega stopnišča.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema prevoznega sredstva - obligatorni odvzem predmetov
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1I) je bil v okviru kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 z osmim odstavkom tega člena določen obligatorni varnostni ukrep odvzema prevoznega sredstva, uporabljenega za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje države, če je storilčeva last. Če prevozno sredstvo ni storilčeva last, se poleg primerov iz drugega odstavka 73. člena KZ-1 to odvzame tudi, če je posebej prirejeno, predelano ali prilagojeno za prevoz takih oseb, ali če je lastnik ali izročitelj prevoznega sredstva vedel ali bi bil mogel vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen.
Namen določbe osmega odstavka 308. člena KZ-1 je onemogočiti nadaljnje izvrševanja tega kaznivega dejanja, poleg tega pa tudi odvzem predmetov, ki so uporabljeni za izvršitev kaznivega dejanja, kar je eden od ustavno sprejemljivih posegov v lastninsko pravico.
podjemna pogodba - podjemnikove obveznosti - napake materiala - ugovor tožene stranke - pravočasna notifikacija - neizpolnitev obveznosti - predpravdno izvedensko mnenje - pripoznava dolga
V sodni praksi je namreč zavzeto stališče, da potrditev IOP na strani dolžnika vsebinsko pomeni zgolj potrditev prepisa iz poslovnih knjig upnika o stanju upnikovih terjatev do dolžnika in ne pomeni podlage, ki bi sama po sebi izražala jasno in nedvomno izjavo dolžnika, da priznava obstoj svojega dolga do upnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnih navedb tožeče stranke v zvezi s pravočasno notifikacijo zatrjevanih napak. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da trditve o prepozni notifikaciji zatrjevanih napak niso relevantne za odločitev, saj gre v obravnavanem primeru za vprašanje neizpolnitve in ne za vprašanje izpolnitve z napakami. Predmet podjemne pogodbe je bil namreč odprava zamakanja, tožeča stranka te obveznosti ni izpolnila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za izpolnitev z napakami temveč neizpolnitev. Tudi sicer, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, temveč ves čas zatrjevala, da tožeča stranka zamakanja ni odpravila in so bila njena dela nepotrebna.
Za kršitev materialnega predpisa gre, kadar gre za napačno razlago ali uporabo materialnega predpisa. Vendar slednje zadostuje le kot pritožbeni razlog, ne pa kot razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj se za uporabo tega izrednega pravnega sredstva zahteva očitna kršitev oziroma očitno napačna uporaba materialnega predpisa. Uporaba pojma "očitno" približa uporabo ali kršitev prava samovolji oziroma arbitrarni odločitvi.
odločanje sodišča po prostem preudarku - pravica do izjavljanja - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Prosta presoja iz prvega odstavka 216. člena ZPP ni pooblastilo za arbitriranje.
Ni ustrezna utemeljitev, da je sodišče nekatere dokaze izvedlo, medtem ko je druge dokazne predloge „kot nepotrebne zavrnilo, saj je bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov“. Ta fraza je pomanjkljiva, saj četudi včasih drži, sama po sebi ne spada k dovoljenim izjemam od strankine pravice, da se izvede vsak dokaz, ki ga je predlagala. Nanje se je treba sklicevati pri zavrnitvi dokaznih predlogov. Odveč je tudi obrazložitev, da je sodišče „po tako izvedenem dokaznem postopku in na podlagi vestne in skrbne presoje vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha ...“ – to je treba storiti, ne zapisati.
izrek denarne kazni - namen denarne kazni - ponovna določitev denarne kazni - začasna odredba v družinskih sporih - kršitev začasne odredbe - izvajanje stikov - kršitev odločbe o stikih - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - izvršitev sodne odločbe - nenadomestna izpolnitev - kršitev načela ne bis in idem
Nasprotna udeleženka je kršila začasno odredbo. Taki razlogi bi lahko podpirali sklep o izterjavi denarne kazni, ne morejo pa utemeljevati sklepa o izreku denarne kazni. Ta je bila že izrečena v sklepu z dne 8. 4. 2022. Ponovna odločitev o izreku denarne kazni je v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari.
predlog za izdajo začasne odredbe - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neporavnane obveznosti - odklop - splošni pogoji - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - standard verjetnosti - odločitev o glavni stvari
Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na verjetnosti in upošteva doslej zbrano procesno gradivo v spisu, kar za začasno odredbo zadošča. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je razlogov za obstoj terjatve več, kot tistih proti. S tem še ni prejudicirana odločitev o glavni stvari.
kaznivo dejanje grožnje - dokazni standard gotovosti - in dubio pro reo
Sodišče prve stopnje je na podlagi povsem konkretnih okoliščin primera pravilno presodilo objektivno resnost grožnje, na katero je sklepalo iz vsebine grožnje, konteksta, v katerem je bila izrečena, ter odnosa med obdolžencem in oškodovanko. Zagovornik v pritožbi pravilno izpostavlja vrsto dvomov, ki ob pomanjkanju trdnih dokazov, kateri bi z vso gotovostjo ovrgli zagovor obdolženca, tudi po oceni višjega sodišča preprečujejo izdajo obsodilne sodbe in skladno z načelom in dubio pro reo narekujejo izrek oprostilne sodbe.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina denarne odškodnine - upravni postopek - sodni postopek - nastanek večje škode - vzročna zveza - nedokazanost - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva
V sodnem postopku lahko pridobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večjo škodo, kot jim je bila priznana na podlagi ZPŠOIRSP. Ker tožnik ni izkazal posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine ni upravičen.
Tožnik je v upravnem postopku že dokazal, da ga je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Predmet tega postopka je vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, mu je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Glede na časovno oddaljenost škodnega dogodka je dokazovanje nastale škode oziroma njene višine lahko oteženo. Tudi sicer je pravična odškodnina pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa glede na pomen prizadete dobrine in poseg v integriteto oškodovanca. Ta se je oblikovala skozi leta po uveljavitvi ZPŠOIRSP. V trenutku, ko je tožnik vložil tožbo (leta 2017), je bila skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, celo omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, kasneje pa je bila ta omejitev odpravljena. Tožnikove tožbe zato ni mogoče šteti za očitno neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070049
URS člen 29, 29/2.. KZ-1 člen 70a.. ZKP člen 371, 371/2, 496, 496/2.
varstveni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - neposredno zaslišanje izvedenca - kršitev pravice do obrambe - trajanje varnostnega ukrepa
V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče prve stopnje obrambi moralo dopustiti neposredno zaslišanje izvedenca, ker je izvedensko mnenje edini obremenilni dokaz, je poudariti, da po drugem odstavku 496. člena ZKP sodnik pred odločitvijo o podaljšanju ukrepa, po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti državnega tožilca in zagovornika in zasliši storilca, če je to potrebno in če storilčevo stanje to dopušča. Glede na jasno in razumljivo določbo drugega odstavka 496. člena ZKP razpis naroka ni obvezen, temveč je odločitev o morebitni izvedbi naroka v pristojnosti izvenobravnavnega sodnika.
Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da odvetnik kljub pozivu ni predložil pooblastila za zastopanje, skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP, tožbo utemeljeno zavrglo.
osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.
ugovor dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis - zapadla terjatev
Prvodolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložitve predloga na podlagi notarskega zapisa in da je terjatev že zapadla. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Pritožbeno sodišče je ponovno pretehtalo okoliščine primera in prišlo do zaključkov, ki terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje VSRS ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069743
ZIZ člen 3, 43, 43/4. ZPP člen 319. OZ člen 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 369, 369/3, 369/5.
izvršilni postopek - konec izvršilnega postopka - (ne)učinek res iudicata - dokončno poplačilo terjatve - umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zamudne obresti - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - zastaralni rok pri pretrganju
V postopku izvršbe se določba 319. člena ZPP o prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari uporablja smiselno (15. člen ZIZ). Izvršbo je namreč mogoče voditi vse dokler upnik ni poplačan. Tako iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. V prejšnjem postopku do poplačila zneska, ki se izterjuje v tej zadevi, ni prišlo (dolžnica tega niti ne trdi), zato tudi iz tega razloga negativna procesna predpostavka ni podana. Upnik lahko, če njegova terjatev ni poplačana, vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo te terjatve, in sicer tudi na sredstva in predmete, na katerih morebitna prejšnja izvršba ni bila uspešna. Navedeno po pojasnjenem ne predstavlja kršitve ponovnega sojenja o isti stvari.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe
Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke. Ta ima namreč na voljo različna pravna sredstva in postopke, da za zaščito svojih pravic in interesov poskrbi sama.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - presoja zakonitosti odločbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - dopuščena revizija - odločitev o reviziji
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bil niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
ZIL-1 člen 47, 47/2, 123, 123/1, 123/2, 124, 124/1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - prepoved kršenja in bodoče kršitve - kršitev pravic iz znamke - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje dokazov
Začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Institut začasne odredbe pa ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, ampak zavarovanju terjatve.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.