odločanje sodišča po prostem preudarku - pravica do izjavljanja - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Prosta presoja iz prvega odstavka 216. člena ZPP ni pooblastilo za arbitriranje.
Ni ustrezna utemeljitev, da je sodišče nekatere dokaze izvedlo, medtem ko je druge dokazne predloge „kot nepotrebne zavrnilo, saj je bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov“. Ta fraza je pomanjkljiva, saj četudi včasih drži, sama po sebi ne spada k dovoljenim izjemam od strankine pravice, da se izvede vsak dokaz, ki ga je predlagala. Nanje se je treba sklicevati pri zavrnitvi dokaznih predlogov. Odveč je tudi obrazložitev, da je sodišče „po tako izvedenem dokaznem postopku in na podlagi vestne in skrbne presoje vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha ...“ – to je treba storiti, ne zapisati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - pridobitev dodatne dokumentacije
Pritožba utemeljeno nasprotuje višini priznane nagrade za postavko za pridobivanje dodatne dokumentacije, saj je iz listinske dokumentacije razvidno, da je sodišče glede na obseg pridobljene dodatne dokumentacije napačno priznalo nagrado v višini 153,00 EUR.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-3, 435, 435/1.
zavrženje obtožnega predloga - status oškodovanca - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
A. A. nima statusa oškodovanca, kar je okoliščina, ki izključuje pregon.
Lastnosti oškodovanca se ne pridobi z (v tem primeru napačnim) obvestilom državnega tožilca, da ima pravico prevzeti pregon. Oškodovanec je namreč le tisti, kateremu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena njegova osebna ali premoženjska pravica.
Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da odvetnik kljub pozivu ni predložil pooblastila za zastopanje, skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP, tožbo utemeljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070049
URS člen 29, 29/2.. KZ-1 člen 70a.. ZKP člen 371, 371/2, 496, 496/2.
varstveni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - neposredno zaslišanje izvedenca - kršitev pravice do obrambe - trajanje varnostnega ukrepa
V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče prve stopnje obrambi moralo dopustiti neposredno zaslišanje izvedenca, ker je izvedensko mnenje edini obremenilni dokaz, je poudariti, da po drugem odstavku 496. člena ZKP sodnik pred odločitvijo o podaljšanju ukrepa, po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti državnega tožilca in zagovornika in zasliši storilca, če je to potrebno in če storilčevo stanje to dopušča. Glede na jasno in razumljivo določbo drugega odstavka 496. člena ZKP razpis naroka ni obvezen, temveč je odločitev o morebitni izvedbi naroka v pristojnosti izvenobravnavnega sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069743
ZIZ člen 3, 43, 43/4. ZPP člen 319. OZ člen 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 369, 369/3, 369/5.
izvršilni postopek - konec izvršilnega postopka - (ne)učinek res iudicata - dokončno poplačilo terjatve - umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zamudne obresti - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - zastaralni rok pri pretrganju
V postopku izvršbe se določba 319. člena ZPP o prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari uporablja smiselno (15. člen ZIZ). Izvršbo je namreč mogoče voditi vse dokler upnik ni poplačan. Tako iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. V prejšnjem postopku do poplačila zneska, ki se izterjuje v tej zadevi, ni prišlo (dolžnica tega niti ne trdi), zato tudi iz tega razloga negativna procesna predpostavka ni podana. Upnik lahko, če njegova terjatev ni poplačana, vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo te terjatve, in sicer tudi na sredstva in predmete, na katerih morebitna prejšnja izvršba ni bila uspešna. Navedeno po pojasnjenem ne predstavlja kršitve ponovnega sojenja o isti stvari.
osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.
Prepovedana posledica pri tem kaznivem dejanju je ogroženost življenja, telesa, osebne varnosti ali premoženja uradne osebe. Z razliko od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, pri katerem za obstoj kaznivega dejanja zadošča, da je storilec z resno grožnjo vzbudil občutek ogroženosti, mora biti pri tem kaznivem dejanju dejansko ogrožena osebna varnost oškodovanca. V izreku obtožbe mora biti konkretizirana, dejanska nevarnost, ki konkretno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine, osebne varnosti oškodovanca.
podjemna pogodba - podjemnikove obveznosti - napake materiala - ugovor tožene stranke - pravočasna notifikacija - neizpolnitev obveznosti - predpravdno izvedensko mnenje - pripoznava dolga
V sodni praksi je namreč zavzeto stališče, da potrditev IOP na strani dolžnika vsebinsko pomeni zgolj potrditev prepisa iz poslovnih knjig upnika o stanju upnikovih terjatev do dolžnika in ne pomeni podlage, ki bi sama po sebi izražala jasno in nedvomno izjavo dolžnika, da priznava obstoj svojega dolga do upnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnih navedb tožeče stranke v zvezi s pravočasno notifikacijo zatrjevanih napak. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da trditve o prepozni notifikaciji zatrjevanih napak niso relevantne za odločitev, saj gre v obravnavanem primeru za vprašanje neizpolnitve in ne za vprašanje izpolnitve z napakami. Predmet podjemne pogodbe je bil namreč odprava zamakanja, tožeča stranka te obveznosti ni izpolnila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za izpolnitev z napakami temveč neizpolnitev. Tudi sicer, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, temveč ves čas zatrjevala, da tožeča stranka zamakanja ni odpravila in so bila njena dela nepotrebna.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Pritožbeno sodišče je ponovno pretehtalo okoliščine primera in prišlo do zaključkov, ki terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje VSRS ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069422
ZPP člen 205, 206, 292, 298, 298/3, 298/4, 352. ZBan-1 člen 261e, 350a.
vodstvo glavne obravnave - ponoven začetek glavne obravnave - nedovoljenost posebne pritožbe - tožba proti poslovnim bankam - aktivna legitimacija - imetnik podrejenih obveznic - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - odločanje sodišča - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Sklep sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava začne znova (292. člen ZPP), je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 298. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrglo (352. člen ZPP).
Pravdni postopek se prekine po samem zakonu (205. člen ZPP) ali po odredbi sodišča (206. člen ZPP) neodvisno od volje in vednosti strank, če nastopijo ali se pojavijo zakonsko predvideni razlogi.
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne navaja, na podlagi katere točke oziroma odstavka 205. ali 206. člena ZPP je prekinilo postopek in je sklep v tem delu pomanjkljiv. Navaja pa, da je bila v podobni zadevi kot je obravnavana, dopuščena revizija glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča glede omenjenega pravnega vprašanja še ni, dopuščena pa je revizija v tej smeri, je po presoji sodišča prve stopnje podan razlog za prekinitev postopka.
Pritožbeno sodišče je o vprašanju, ali revizija, vložena v podobni zadevi kot je obravnavana, utemeljuje prekinitev postopka, že odločalo. Naklonjenost široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je izražena v zadevah VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022, v katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitve o prekinitvi postopka do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji. Nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022. Zaradi razlogov, nanizanih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP utemeljeno. Ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena. S takšnim stališčem torej pritožbeno sodišče odstopa od sodne prakse, naklonjene prekinitvi postopka zoper poslovno banko do odločitve Vrhovnega sodišča o izpostavljenem revizijskem vprašanju.
Nobenega dvoma ni, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak da se rešijo čim bolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob ponovnem tehtanju okoliščin ugotovilo, da je v zadevah, v katerih je pritrdilo odločitvi o prekinitvi postopka in ustreznosti široke razlage četrtega odstavka 206. člena ZPP, dalo premajhno težo interesu tožene stranke do sojenja v razumnem roku.
predlog za izdajo začasne odredbe - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neporavnane obveznosti - odklop - splošni pogoji - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - standard verjetnosti - odločitev o glavni stvari
Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na verjetnosti in upošteva doslej zbrano procesno gradivo v spisu, kar za začasno odredbo zadošča. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je razlogov za obstoj terjatve več, kot tistih proti. S tem še ni prejudicirana odločitev o glavni stvari.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - krajevna in stvarna pristojnost
Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Ugovorna navedba dolžnice, da "upniku ne dolguje ničesar" po presoji pritožbenega sodišča predstavlja zanikanje obstoja obligacijskega razmerja med njo in upnikom, na podlagi katerega bi naj upniku dolgovala terjatev navedeno v predlogu za izvršbo. Nadaljnje ugovorne navedbe, ki se nanašajo na domnevno nasprotno terjatev dolžnice do upnika, ki jo bo uveljavljala z nasprotno tožbo, pa na zanikanje obstoja prvotnega razmerja (ki ga upnik zatrjuje v predlogu in na katerem temelji sklep o izvršbi), po presoji pritožbenega sodišča ne vplivajo, saj iz ugovornih navedb ni mogoče sklepati, da gre za medsebojne terjatve in obveznosti iz istega obligacijskega razmerja.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 305/4, 305/4-1, 305/4-2, 308. ZPP člen 285.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo
Četrti odstavek 305. člena ZFPPIPP ne zahteva, da bi v primeru neustreznega pravočasnega oziroma prepoznega pravega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi (kot se je oboje pripetilo v tožničinem primeru), avtomatično v celoti propadel tožnik, čigar pravočasna tožba je poleg navedenega obsegala tudi pravilen zahtevek za ugotovitev terjatve.
Že na splošno bi moralo veljati, da dolžnost sodišča, da izvaja materialno procesno vodstvo, vznikne šele, ko je bila predtem stranka dovolj skrbna pri izvrševanju svojega trditvenega in dokaznega bremena. Pri izjemoma potrebnem materialnem procesnem vodstvu pri tožbenih zahtevkih pa je ta pogoj nepogrešljiv.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - fikcija vročitve
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
URS člen 57, 57/3. DZ člen 183, 183/3, 189. ZŠtip-1 člen 15. ZSDP-1 člen 63, 63/1.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine za otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - prejemki upravičenca - državna štipendija - otrokovo delo prek študentskega servisa - dohodki od dela polnoletnega otroka - ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola - redno šolanje kot pravni standard - starševski dodatek - preživninska zmožnost staršev - preživljanje zakonca
Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
V primeru tožnice je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristila, zato ni bila podana protipravnost ravnanja toženke.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069583
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - prehodno vprašanje - odločba o izrednih ukrepih - presoja zakonitosti odločbe - revizija - pravica do sojenja v razumnem roku
Vprašanje ali neko vprašanje pomeni predhodno vprašanje za rešitev konkretne zadeve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena ZPP, ki govori o predhodnem vprašanju, saj ne gre za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja. Ne glede na ugotovljeno pomembnost in zapletenost vprašanj v zvezi s podrejenimi obveznicami zato niso izpolnjeni pogoji iz prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP za prekinitev postopka, gotovo pa odrejena prekinitev posega tudi v interes tožene stranke do sojenja v razumnem roku.