redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Pri ugotavljanju, ali je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, so odločilne naloge, ki jih je delavec v okviru delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, dejansko opravljal, in ne zgolj naloge, ki so (okvirno) navedene v opisu delovnega mesta. V sodnem postopku je zato za presojo utemeljenosti odpovednega razloga in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebno najprej ugotoviti, kakšno delo je delavec dejansko opravljal, nato pa glede na to, ali je to delo še potrebno, presoditi, ali je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – kontinuiteta delovnega razmerja
Tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila zaposlitve, torej da bi v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja novi delodajalec upošteval delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Ker tako niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se štelo, da je tožena stranka tožnici zagotovila zaposlitev pri drugem delodajalcu v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR, ji je dolžna izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZLS člen 3, 3/3, 21, 3, 3/3, 21. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem obresti - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija - dogovorjena valorizacija - predpisana valorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti. Različno obravnavanje upnikov enih in drugih denarnih terjatev bi vodilo v kršitev temeljne pravice o enakosti pred zakonom (14. člen ustave).
Ker tožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, pri katerem bi imela zagotovljene enake pravice, kot če bi šlo za nadaljevanje zaposlitve pri toženi stranki, torej da se ne bi štelo, da je spremenila zaposlitev tudi glede odpravnine (oziroma to vsaj ni bilo določeno v pisni obliki), je dolžna toženi stranki plačati odpravnino, določeno za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 179.
odškodninska odgovornost - nasilje na delovnem mestu - mobbing
Ravnanje vodje podružnice, ki je na tožnico približno deset mesecev naslavljal žaljivke in z njo grdo ravnal, jo zmerjal in ji govoril, da je nesposobna, neumna, nora, da laže in da jo bo lastnoročno uničil, predstavlja t.i. nasilje na delovnem mestu, ko je delavec – običajno iznenada in brez pravega vzroka – izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem. Zaradi izpostavljenosti takšnemu ravnanju in škode, ki je tožnici zaradi tega nastala, je upravičena do denarne odškodnine.
Ker je torej dolžnik prenehal na podlagi ZFPPod predno je izpodbijani sklep o zaključku stečajnega postopka postal pravnomočen (po določilu 1. odst. 171. čl. ZPPSL se v sodni register vpiše pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka in šele z njegovim vpisom v sodni register dolžnik preneha, 2. odst. 171. čl. ZPPSL), je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki je razviden iz izreka; gre za to, da dolžnik, ki je na podlagi ZFPPod že prenehal obstajati, ne more prenehati še enkrat po zaključenem stečajnem postopku, ravno tako pa za dolžnika glede na njegov neobstoj ne prihajajo več v poštev vpisi v sodni register v zvezi z dejstvom zaključenega stečajnega postopka.
ZNP člen 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118, 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118. SPZ člen 48, 48.
delitev stvari - solastnina - spor o velikosti deležev - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je institut oprostitve plačila sodnih taks le izjema, zato je dolžnost predlagatelja, da natančno navede vse okoliščine, ki jih določa 6. odst. 168. čl. ZPP.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
umik predloga - stroški postopka
Ker v nepravdnem postopku praviloma ne gre za nasprotujoče si interese udeležencev (kot v pravdnem postopku), so temu primerno drugače urejeni tudi stroški postopka. Ko pa predlagatelj umakne predlog in sodišče postopek ustavi,pa gre za procesno situacijo, ki se v bistvenem ne razlikuje od takšne situacije v pravdi, zato je potrebno odločiti o stroških po 1. odst. 158. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.
verodostojna listina - ustavitev izvršbe - izpisek iz poslovne knjige
Pri navedeni listini gre za verodostojno listino, o kakršni je govora v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj vsebuje navedbo dolžnika in znesek njegovega dolga na določen datum; čeprav sama listina ne vsebuje naziva "izpisek iz poslovne knjige", je pomembna njena vsebina, ta pa je v še sprejemljivih okvirih za verodostojno listino. Odgovorna oseba, ki overi izpisek iz poslovne knjige ni isto kot zastopnik upnika, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na delni izpisek iz sodnega registra za upnika, iz katerega da ni razvidno, da bi bila A.B., ki je predmetni izpisek podpisala, hkrati tudi zastopnica upnika.
Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.
Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, ko je tožena stranka izpolnila celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne pa če ga je izpolnila le del, na kar nakazuje tudi tožena stranka v pritožbi. V tem delu pa izpodbijani sklep zanesljivih ugotovitev nima.
nadomestilo plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - osnova za izračun nadomestila
Višina osnove za izračun nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni od 31. dne dalje je določena v 1. odstavku 31. člena ZZVZZ kot delavčeva povprečna plača v preteklem koledarskem letu. Ker tožnik v spornem obdobju odsotnosti z dela zaradi bolezni prejemal glede na navedeno ni bil prikrajšan, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače neutemeljen.
Odškodninska odgovornost toženke za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker naj bi zaradi nepravilne upravne odločbe plačeval višje prispevke, ni podana, kljub temu da je bila upravna odločba odpravljena, saj ni podano protipravno ravnanje, ker toženka ni očitno oziroma zlonamerno uporabila materialnega prava.
Zatrjuje se škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0003296
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1, 358, 358/1.
razžalitev - opis kaznivega dejanja - udarec v lice
Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne more biti sprejemljiva.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati, na kar pravilno opozarja upnik, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 27.9.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki ni omejila teka zakonskih zamudnih obresti, izvršilno sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je tudi že postal pravnomočen (3.2.2007), dovolilo predlagano izvršbo v skladu z izvršilnim naslovom in brez omejitev v smislu 376. čl. OZ (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi, kot je že zgoraj navedeno.