odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – kontinuiteta delovnega razmerja
Tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila zaposlitve, torej da bi v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja novi delodajalec upošteval delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Ker tako niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se štelo, da je tožena stranka tožnici zagotovila zaposlitev pri drugem delodajalcu v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR, ji je dolžna izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je torej dolžnik prenehal na podlagi ZFPPod predno je izpodbijani sklep o zaključku stečajnega postopka postal pravnomočen (po določilu 1. odst. 171. čl. ZPPSL se v sodni register vpiše pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka in šele z njegovim vpisom v sodni register dolžnik preneha, 2. odst. 171. čl. ZPPSL), je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki je razviden iz izreka; gre za to, da dolžnik, ki je na podlagi ZFPPod že prenehal obstajati, ne more prenehati še enkrat po zaključenem stečajnem postopku, ravno tako pa za dolžnika glede na njegov neobstoj ne prihajajo več v poštev vpisi v sodni register v zvezi z dejstvom zaključenega stečajnega postopka.
cesija - neodplačen pravni posel - pristop k dolgu - prepoved ultra alterum tantum
Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.
Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.
Tožena stranka se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Pred tem je vložila prošnjo za preložitev naroka, sodišče prve stopnje pa je še istega dne izdalo sklep, da se prošnji ne ugodi. Glede na to, da tožena stranka ni prejela obvestila, da je narok za glavno obravnavo preklican, bi ji moralo biti jasno, da bo narok za glavno obravnavo opravljen, kljub temu pa se ga ni udeležila. Ravnanje sodišča, ki ga v pritožbi tožena stranka napada, ne pomeni zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.
Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - reorganizacija
Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa mora dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, ko je tožena stranka izpolnila celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne pa če ga je izpolnila le del, na kar nakazuje tudi tožena stranka v pritožbi. V tem delu pa izpodbijani sklep zanesljivih ugotovitev nima.
ZLS člen 3, 3/3, 21, 3, 3/3, 21. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem obresti - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija - dogovorjena valorizacija - predpisana valorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti. Različno obravnavanje upnikov enih in drugih denarnih terjatev bi vodilo v kršitev temeljne pravice o enakosti pred zakonom (14. člen ustave).
ZNP člen 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118, 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118. SPZ člen 48, 48.
delitev stvari - solastnina - spor o velikosti deležev - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Tožnik je z uveljavljanjem pokojnine v BIH upoštevaje slovensko pokojninsko dobo pridobil pravico do pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja in tako izkoristil izbirno pravico, zaradi česar za isto pokojninsko dobo ne more biti upravičen do pokojnine v RS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Pri ugotavljanju, ali je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, so odločilne naloge, ki jih je delavec v okviru delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, dejansko opravljal, in ne zgolj naloge, ki so (okvirno) navedene v opisu delovnega mesta. V sodnem postopku je zato za presojo utemeljenosti odpovednega razloga in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebno najprej ugotoviti, kakšno delo je delavec dejansko opravljal, nato pa glede na to, ali je to delo še potrebno, presoditi, ali je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
ZZZDR člen 123, 123/2, 132a, 132a/5, 123, 123/2, 132a, 132a/5. ZIZ člen 257, 257. OZ člen 316, 316.
preživninska terjatev - prenehanje - redno šolanje - pobot
Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.
Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.
ZDR člen 53, 54, 237, 53, 54, 237. ZJU člen 68, 68/3, 68, 68/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - javni uslužbenec - projektno delo - več zaporednih pogodb - veriženje
ZJU ne določa časovne omejitve v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, temveč s tem v zvezi izrecno napotuje na uporabo ZDR, ki tako imenovano veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko treh let prepoveduje. V spornem času je veljala prehodna določba 237. člena ZDR, saj se je 53. člen ZDR začel uporabljati šele 01.01.2007. Na podlagi te določbe delodajalec ni smel skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot tri leta, kar velja tudi za projektno delo. Posledica nezakonitega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pa je transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Nujne zadeve med sodnimi počitnicami tečejo in lahko iztečejo pritožbeni roki. Odločanje v nujnih zadevah pomeni izdaja odločbe na prvi stopnji in tudi odločanje o pravnih sredstvih.
Odškodnina po izteku pogodbe je svojevrsten institut denarne odmene, lasten športnemu pravu, katere namen je, da nov klub, kamor igralec prestopa, plača matičnemu klubu nek, vnaprej okvirno začrtan znesek ter se matičnemu klubu na tak način povrnejo materialna in nematerialna vlaganja v igralčev razvoj.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ter tudi iz sami tožnikovih trditev, izhaja, da sta stranki vsebino Pogodbe oblikovali skupaj, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 83. člena OZ, ki predpisuje razlago nejasnih določil v posebnih primerih, tj., kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke. Predpostavka za uporabo tega pravnega pravila je namreč izpolnjena takrat, kadar se stranki o vsebini pogodbenih določil nista pogajali/usklajevali, temveč sta pogodbo sklenili s tako vsebino/v takem besednem zapisu, kot ga je pripravila in predlagala ena od njiju. Očitno je, da je prvotni osnutek Pogodbe pripravila tožena stranka, vendar se je zapis spreminjal in usklajeval glede na potek pogajanj med strankama, zgolj zato, ker stranki prvotnega zapisa 3. člena Pogodbe nista spremenili, pa še ne pomeni, da je zanj mogoče uporabiti normo iz 83. člena OZ. Določba o razlagi nejasnih pogodbenih določil je uzakonjena in favorem šibkejše stranke ter se nanaša na primere, ko močnejša stranka svojo voljo "vsili" tako, da izključi možnost spreminjanja vnaprej pripravljene pogodbe. Kadar pa je vsebina pogodbe plod medsebojnih pogajanj (tako kot v obravnavanem primeru), pa ne gre za nejasno določilo v smislu 83. člena OZ, temveč mora sodišče ugotavljati pogodbeni namen strank s pomočjo metod razlage.
stranka postopka - omejitev dedovanja - izročitev zapuščine občini ustavitev izvršilnega postopka - stranka postopka - omejitev dedovanja - izročitev zapuščine občini ustavitev izvršilnega postopka
Po določbi 128. čl. ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Že iz same dikcije navedene določbe torej izhaja, da del premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, ni zapuščina in ne sodi v zapuščino, kar pomeni, da se ne deduje.
Odškodninska odgovornost toženke za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker naj bi zaradi nepravilne upravne odločbe plačeval višje prispevke, ni podana, kljub temu da je bila upravna odločba odpravljena, saj ni podano protipravno ravnanje, ker toženka ni očitno oziroma zlonamerno uporabila materialnega prava.