nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Pri presoji, ali gre nevarno dejavnost v konkretnem primeru, ko se je tožnica poškodovala pri vojaškem urjenju, ki se je opravljalo na vadbeni oviri na specifičnem terenu v dežju in burji, kar je terjalo od vseh večjo angažiranost in pazljivost pri izvedbi vaje v popolni vojaški opremi, je treba uporabiti drugačen kriterij kot pri ocenjevanju podobnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze z zadostno stopnjo prepričanja, ker je izvedenec medicinske stroke možnost nastanka lahkih telesnih poškodb v takšnih okoliščinah zgolj dopustil. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da se element vzročne zveze v pravdnem postopku ugotavlja s stopnjo gotovosti. Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. Z PP člen 208, 208/1.
specialni zakon – uporaba predpisa – prekinitev postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razlogov za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP, če je v njem drugače določeno kot v ZPP.
letni dopust - kolektivna pogodba - in favorem laboratoris
Za tožnico - novinarko, ki je pri toženi stranki opravljala dela in naloge urednice, velja glede trajanja letnega dopusta Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki je glede te pravice ugodnejša kot podjetniška KP ter KPČIZKD.
ZDR člen 6, 6/6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - kriteriji za izbiro - diskriminacija
Tožena stranka je združevala posamezne faze dela, tako da so pomožna dela opravljali delavci, ki so bili usposobljeni tudi za bolj zapletene operacije, za te operacije pa tožnik ni bil usposobljen. Iz tega razloga tožnika ni bilo mogoče primerjati z delavci, ki so zaposlitev obdržali, in je utemeljeno prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
izvršilni stroški – zahteva upnika za povrnitev stroškov
Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi zaradi socialnih razlogov na strani dolžnika lahko štelo za umaknjeno zahtevo upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Stiki na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist. Tudi z življenjskega vidika si ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, je primeren prostor za izvajanje stikov.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - poravnava - nova škoda
Stranki sta lahko izvensodno poravnavo sklenili le glede odškodnine za škodo, ki je bila znana na dan poravnave. Tako lahko tožnik v sodnem sporu uveljavlja dodatno odškodnino - odškodnino za škodo, s katero ob sklenitvi poravnave ni mogel računati, za novo škodo, ki mu je nastala, ker zdravljenje ni privedlo do pričakovanega izboljšanja stanja.
obnova postopka – nezadostna skrbnost stranke – procesna skrbnost
Zmotno je pritožničino prepričanje, da zato, ker je priča, njen bivši mož, ni seznanila z ustreznimi pričami, ki so bile njegove poslovne stranke, prič ni mogla predlagati v prvotnem postopku. Ob zadostni skrbnosti bi zanje izvedela ob pogovoru z njim.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 19, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera takse – terjatve navadnih sospornikov
Terjatve tožnikov, ki so navadni sosporniki, so samostojne in neodvisne druga od druge, zato je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso glede na vrednosti zahtevkov, ki jih tožniki uveljavljajo.
podjemna pogodba – pregled in prevzem del – izrecen poziv podjemnika – izstavitev računa – dolžnost zahtevati izročitev in prevzem del
Pregled in prevzem izvršenega dela je naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče. Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, ko podjemnik pozove naročnika k prevzemu; če pa takšen poziv izostane, mora po običajnem teku stvari pač naročnik po izteku dogovorjenega roka zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021125
ZD člen 163. ZNP člen 34.
zapuščinski postopek – revizija – zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka
V členu 163 se sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklicuje na subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa je sodna praksa zavzela že dalj časa dosledno pravno stališče, da je po svoji naravi zapuščinski postopek v bistvu vrsta nepravdnega postopka, kar je nedvomno pravilno stališče, posebno glede na sedanje razmere, ko se je glede na spremembe ZPP pravdni postopek po svoji naravi še toliko bolj oddaljil od zapuščinskega postopka, na primer zaradi izključitve načela oficialnosti v pravdnem postopku v nasprotju z zapuščinskim postopkom, kjer to načelo še vedno velja, pa tudi sicer glede na druge zelo različne značilnosti enega in drugega postopka.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – regulacijska začasna odredba
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka. Regulacijske začasne odredbe torej ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka, ki je razpolagala tudi z ustrezno zaposlitvijo, je tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, zato odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
spor majhne vrednosti – razpis naroka v sporu majhne vrednosti – dokazni predlog za zaslišanje strank
Sodišče ni dolžno pozivati pravdnih strank, da se izjavita, ali zahtevata izvedbo glavne obravnave.
Morebitni dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank še ne pomenijo tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče ugodi takšnemu dokaznemu predlogu.