Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da (procesni) pobotni ugovor tožene stranke ni dovoljen, ker naj bi bil že pred tem izvršen materialni pobot. Stališče ni pravilno, saj tožena stranka kot delodajalec ni mogla pravno veljavno izvesti pobota svoje terjatve iz naslova odškodnine, s terjatvijo tožnice za plačilo odpravnine. Po določbi prvega odstavka 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. V skladu s tretjim odstavkom 136. člena ZDR-1 delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve. Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni podala soglasja za pobot terjatve, pobotna izjava tožene stranke brez soglasja tožnice ni mogla med strankama povzročiti pravnih učinkov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da procesni pobot ni dopusten, ker je že bil opravljen materialni pobot.
pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu vodilni odpremnik - prodajalec, na katerem tožnik dejansko že nekaj let ni delal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
izpodbijanje sklepa o domiku - nedovoljena pritožba
ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034263
OZ člen 346, 346/1, 352, 352/3. ZPP člen 253, 254.
plačilo odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - malomarno zdravljenje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - zaključek zdravljenja - vedenje o škodi in povzročitelju - sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti (prvi odstavek 346. člena OZ). Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in z povzročiteljem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.
Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - izvršilni postopek - izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - razlaga tarife - ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej pravdni zadevi ni mogoče uporabiti opombe 4.b Taksne tarife ZST-1, po kateri se taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem. Iz navedene opombe Taksne tarife izrecno in jasno izhaja, da se taksa ne plača zgolj v postopku za izvršitev preživninskega zahtevka in ne morebiti tudi, da se ne plačuje v pravdnih postopkih, ki jih preživninski upravičenec vodi zato, da bo lahko uspešno vodil izvršbo zoper preživninskega zavezanca, kar pomeni, da razlaga te opombe, kot jo ponujata tožnika, presega njen jezikovni okvir.
Tožnika sta dolžna v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 odmerjeno sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Pri tem tožnika nimata prav, da bosta lahko v tem roku ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Stranka sicer lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko nastane taksna obveznost, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat vloži predlog za oprostitev plačila iste sodne takse - ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva, ki pa niti v ZST-1 niti v ZPP ni predvideno. Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča ponovne vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, potem, ko je bilo o prvem njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za isto procesno dejanje (konkretno pritožbo), podanem takoj, ko je nastala taksna obveznost, že odločeno, temveč predstavlja zgolj časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
ZFPPIPP člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov
Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.
padec - mini nakladalnik - odškodninska odgovornost zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - načelo popolne odškodnine - nevarne okoliščine - neskrbno ravnanje oškodovanca - zmotna uporaba materialnega prava
V prvem odstavku 171. člena Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja predpostavke, pod katerimi je mogoče odstopiti od načela popolne odškodnine zaradi oškodovančevega prispevka k škodi. Vendar vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem pa naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, toženka ni zatrjevala.