izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Tožnik je s tem, ko na delo ni prišel in za to ni imel opravičljivega razloga, storil hujšo kršitev temeljne obveznosti opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi po 33. členu ZDR-1. Po tem členu mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Izpodbijani sklep se nanaša na povrnitev stroškov oprave rubeža z dne 26. 8. 2019, zaključenega ob 14.30 uri, iz dokazila o plačilu, ki ga je predložil dolžnik, pa izhaja, da je bilo plačilo vneseno dne 26. 8. 2019 ob 15:18:26 uri in izvršeno ob 17:19:20 uri, torej po zaključku rubeža na dolžnikovem naslovu.
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika, ki ga je priglasitvi stroškov izvršitelja z dne 28. 8. 2019 priložil upnik, je razvidno, da je bil rubež dne 26. 8. 2019 opravljen, in sicer je pomočnik izvršitelja ob prisotnosti dolžnika zarubil drsna kovinska vrata obdana z lesom in obračalnik sena. Stroški, nastali v zvezi z opravo upravičenega rubeža, so potrebni za izvršbo, saj v trenutku oprave rubeža upnik še ni bil poplačan, zato je sodišče prve stopnje njihovo povrnitev upniku utemeljeno naložilo dolžniku (38. člen ZIZ).
razporeditev - prijava v zavarovanje - plačilo prispevkov - zastaranje
Delodajalec delavcu mesečno izplačuje plačo, pri čemer mu mora obračunati bruto plačo, katere del je plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost, kar prav tako zastara v roku petih let, glede na Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Tako je tožnikova pravica zahtevati prijavo v socialno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ v R Sloveniji in za obračun in plačilo vseh davkov za čas od 1. 1. 1985 do 31. 10. 1991 zastarala, pri čemer je tožnik vložil tožbo dne 2. 2. 2018. Ob tem delavec tudi ne more imeti dvojnega pokojninskega zavarovanja tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina (primerjaj 224. člen ZPP), ki dokazuje pravilnost vročitve (torej dejstvo, da je bil taksni nalog tožencu vročen). Resničnost dejstev, ugotovljenih v potrdilu, bi moral toženec izpodbijati samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost potrdila, ne pa s posplošenim, pavšalnim in povsem neizkazanim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034102
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1, 339, 339/2.
mandatna pogodba - pravno svetovanje - ustna pogodba - dogovor o plačilu - prenehanje denarne obveznosti - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ni opredelilo do ugovorov, da so bile vse obveznosti tožene stranke po spornih računih tožeči stranki poravnane na drug način in sicer z odstopi terjatev (iz naslova povračila pravdnih stroškov) do nasprotnih strank iz posameznih sodnih postopkov (gospodarskih sporov), kar vse je tožena stranka podrobno in konkretizirano obrazložila in utemeljila v okviru svoje druge pripravljalne vloge za vse te navedbe pa tudi predložila ustrezne dokaze in sicer pogodbe o odstopu terjatev, pri tem pa je podala tudi natančen obračun, katere terjatve tožeče stranke (tudi po vtoževanih računih) bi se na ta način zapirale. Ker se do teh trditev tožene stranke, ki jih ni mogoče označiti za pravno nepomembne, ni opredelilo, izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov, zaradi česar je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje toženi stranki tudi kršilo njeno pravico do izjave, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je bilo do zdaj nekaj računov poravnanih, da knjigovodsko stanje ni usklajeno, da ugovarja sklepu o izvršbi v celoti tako po temelju kakor po višini. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZPP v 337. členu določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi niti ne navaja, da dokaza glede čakanja na delo ni mogla iz opravičljivih razlogov predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj
Tožena stranka tožniku ni vročila pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnika je le odjavila iz zavarovanja, kar pa je v nasprotju s prvim odstavkom 87. člena ZDR-1, ki določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi pisna.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035112
ZPP člen 343, 343/4, 351, 351/1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - začasna odredba v sporu med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - izkazana težko popravljiva škoda - namen regulacijske začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - nedopustna pritožba
Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje vseh okoliščin pri otroku in udeležencih ter iskanje optimalnega načina in ureditve stikov, morajo pa biti stiki (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo.
Zoper tisti del sklepa, v katerem je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma izdana začasna odredba glede stikov po uradni dolžnosti, ni dopustna pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, pozvalo dolžnico k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, da je rok za plačilo navedene sodne takse iztekel in da dolžnica navedene sodne takse v navedenem roku ni plačala.
Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje ugovor dolžnice za umaknjen.
Z izpodbijanim sklepom je višja pravosodna svetovalka oziroma strokovna sodelavka zavrgla ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Ker ne gre za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o katerem bi strokovna sodelavka lahko odločila na podlagi odredbe sodnika, bi lahko v obravnavanem primeru o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločal izključno sodnik posameznik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu vodilni odpremnik - prodajalec, na katerem tožnik dejansko že nekaj let ni delal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja tudi za vročitev tožbe, sodbe ipd. pisanj za katere je predpisana osebna vročitev (člen 142 ZPP). Vročitev je tako pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe ali pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje se je o pravilni vročitvi sodnih pisanj prepričalo iz vročilnice pošte, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar je v njej navedeno (člen 224/I in II ter IV ZPP).
ZPP člen 226, 328, 344. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
premoženjska škoda - odškodnina za izgubljeni zaslužek - izguba dohodka - denarna renta - mesečna renta - delna nezmožnost za delo - delovna nezmožnost - pridobitna sposobnost - popravni sklep - tek zakonskih zamudnih obresti - III. kategorija invalidnosti - bodoča škoda - normalen tek stvari - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - predložitev listine
ZPP v 328. členu in v 344. členu ne določa, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o predlogu za popravo sodbe le-tega vročiti nasprotni stranki v odgovor. Da je temu tako, kaže možnost začeti s postopkom za popravo sodbe tudi po uradni dolžnosti, ki ne terja obveščanja strank pred odločitvijo sodišča.
Do zamude ne more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve, ki zapade takrat, ko oškodovancu nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
Pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka in rente se upošteva zaslužek, ki bi ga tožnica prejela glede na normalen tek stvari, če do poškodbe in s tem do odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo ne bi prišlo. Gre torej za zaslužek, ki ga tožnica zaradi poškodbe (od prenehanja delovnega razmerja, med katerim je prišlo do nezgode) ni mogla oziroma ne more doseči. Škoda, ki se kaže v prikrajšanju na zaslužku, se določa na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive časa škodnega dogodka.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrjevala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
Nepremičninski posrednik je dolžan pri posredovanju ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, sicer je odškodninsko odgovorenza škodo, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem.
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 318/2.. ZDR-1 člen 44, 118.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 11.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje tožbe v odgovor
Pritožba z navedbo, da s strani tožnika predložena elektronska komunikacija med njim in B.B. dokazuje, da je tožnik prejel vsa plačila za opravljeno delo, smiselno uveljavlja, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, kar pa ni res. Korespondenca potrjuje tožnikove navedbe o tem, da je toženo stranko pozival k izplačilom. Napačna je tudi pritožbena navedba, da ročno napisana listina ne more dokazovati opravljenih ur in izplačil, sicer pa je z vidika presoje navedenega pogoja za izdajo zamudne sodbe ključno predvsem to, da listine, ki jih je predložil tožnik, ne nasprotujejo njegovim navedbam, pač pa jih potrjujejo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati.
Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.