Pritožba utemeljeno opozarja na nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in izrekom v 3. točki, v kateri je sodišče ugotovilo, da se ugotovljeni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine 375,27 EUR. Gre zgolj za nerodnost, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, zaradi česar je izrek dejansko postal neskladen sam s seboj in z razlogi, iz katerih izhaja, da sta se terjatvi pobotali do višine 3.263,67 EUR. Gre sicer za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v pritožbenem postopku odpravljiva.
OZ člen 131. ZPP člen 243, 458. ZJC člen 6. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 47, 47/1, 47/1-3.
subjektivna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – odgovornost cestnega podjetja – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – prometna signalizacija
Ugotovitve, do katerih je sodišče prišlo s pomočjo izvedenca, so dejanske narave, zato v sporu majhne vrednosti v pritožbenem postopku niso več predmet preizkusa.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – samostojni podjetnik posameznik
V predlogu za dovolitve izvršbe je tožeča stranka označila, da je dolžnik R. S., s. p., in da gre za spor gospodarske narave. Iz navedb v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, oznak dolžnika na priloženih računih, ki se glasijo na dolžnika kot samostojnega podjetnika in neprerekanih navedb iz prve pripravljalne vloge izhaja, da je sporna terjatev nastala v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti dolžnika. Sodišče prve stopnje je v skladu s 19. čl. ZPP pravilno odločilo, da je v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
Pri odločitvi o zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne more upoštevati navedb nasprotnega udeleženca (dolžnika v izvršilnem postopku) o dogovorjenem obročnem plačilu dolga ter dogovoru o odlogu izvršbe na nepremičnine, ki naj bi ga stranki dosegli v izvršilnem postopku.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070243
ZGD člen 41, 42, 258. ZGD-1 člen 503. OZ člen 131, 190.
odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij – refleksna škoda – aktivna legitimacija družbenika – samostojno pravno varstvo – korporacijskopravna pravila – vrednost spornega predmeta
Družbenik po ZGD ni imel aktivne legitimacije, da bi škodo zaradi izgubljenega dobička družbe uveljavljal v svojem imenu in za svoj račun, pa četudi se je ta škoda v posledici odrazila tudi na njegovem premoženjskem položaju. Aktivne legitimacije za uveljavljanje takšne škode (v svojem imenu in za svoj račun) družbeniki niso pridobili niti z uveljavitvijo ZGD-1, ki je v 503. členu uredil družbeniško tožbo (actio pro socio). Za refleksno škodo družbenik nima samostojnega pravnega varstva, pač pa jo lahko uveljavlja le za račun družbe.
Družbenica je pri uveljavljanju bodisi odškodninskih zahtevkov na podlagi 131. člena OZ bodisi obogatitvenih zahtevkov na podlagi 190. člena OZ bistveno omejena. Vsekakor ni nikakršne osnove za nekakšno skupinsko odgovornost v smeri „da so vse tri tožene stranke z medsebojnim delovanjem oškodovale tožečo stranko oziroma bile na njen račun obogatene“. Družbenik je v pravnem razmerju samo z družbo, katere družbenik je, in z drugimi družbeniki te družbe. Med njim in drugimi družbami ni niti dejanske niti pravne (vzročne) zveze. Z drugimi besedami, družba ni odgovorna za škodo, ki nastane družbenikom druge družbe, s katero ta družba posluje.
ZIZ člen 17, 17/1, 58, 58/4, 102. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov - navajanje novih dejstev v pritožbi - pritožbene novote - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Dolžnikove premoženjske razmere se upoštevajo v okviru omejitev izvršbe v zakonsko določenih primerih, v nobenem primeru pa ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj širjenje ugovornih navedb v pritožbi ni dopustno.
postopek pridržanja osebe - odmera stroškov odvetnici – odmera nagrade za postopek na prvi stopnji – višina količnika
Postopek se je pred tem začel po uradni dolžnosti in ne na predlog odvetnice. Vsa opravila, ki jih je pritožnica izčrpno naštela v pritožbi, so bila opravljena v 15-ih minutah. Iz zapisnika na zunanjem poslovanju je razvidno, da se je narok pričel ob 12.30 uri in se zaključil ob 12.45 uri. Odvetnica je bila prisotna na naroku, vendar pa iz zapisnika ne izhaja, da bi se do izvedenskega mnenja opredelila. Uporaba tar. št. 3101 – znižan količnik na 0,8, je povsem ustrezna.
predlog za odlog plačila sodnih taks – izdaja plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog
Dokler ni odločeno o predlogu za odlog plačila sodnih taks do končne odločitve sodišča, je kljub obstoju taksne obveznosti, izdaja plačilnega naloga, v katerem je stranki naloženo plačilo sodne takse v določenem roku (torej pred končno odločitvijo o glavni stvari) pod grožnjo sankcij iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, preuranjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065227
SZ-1 člen 26/1, 26/3, 41, 44/3, 48, 48/3, 60/2. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/1, 119/2, 119/4, 119/6.
aktivna legitimacija – upravnik – rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – oblika tožbenega zahtevka
Vprašanje aktivne legitimacije je lahko določeno le v materialnem pravu. Materialno pravo pa so tako zakonske kot tudi pogodbene določbe, le da pogodbene določbe predstavljajo pogodbeno dogovorjeno materialno pravo, ki velja za urejanje razmerij med pogodbeniki. Ker so etažni lastniki z Aneksom svoje materialnopravno upravičenje od neplačnikov terjati plačilo sredstev v rezervni sklad prenesli na upravnika, je aktivna legitimacija upravnika podana.
Rezervni sklad nima nobene procesne sposobnosti, vendar pa lahko tožnik od toženke terja plačilo denarnih sredstev (iz naslova rezervnega sklada) le na račun rezervnega sklada, torej v rezervni sklad.
Ker je obveznost toženke plačati prispevke v rezervni sklad zakonsko določena, ji toženka z ugovori o negospodarnem ravnanju upravnika ne more oporekati. V kolikor pa upravnik krši zakon ali pogodbo o upravljanju upravniških storitev, lahko lastniki stanovanj brez odpovednega roka odstopijo od pogodbe o upravljanju.
plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov – obračun stroškov obratovanja – spor majhne vrednosti
Napačno si toženec razlaga določbe člena 25. Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, iz katerih jasno izhaja, da se obratovalni stroški toplotne postaje delijo po površini posamezne enote. Ker gre za skupne stroške toplotne postaje je za odločanje v tej zadevi nepomembno ali gre za enostanovanjsko ali večstanovanjsko hišo, sicer pa s temi in ostalimi trditvami v pritožbi toženec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno.
pravdni stroški – stroški za postopek na prvi stopnji – nagrada za postopek – nadaljnje pripravljalne vloge
Zakon o odvetniški tarifi določa, da nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Nagrada za postopek na prvi stopnji po tar. št. 3100 obsega nagrado za postopek na prvi stopnji to pomeni, da odvetniku pripada nagrada za celoten postopek v enkratnem znesku, kar je bilo tožeči stranki v konkretnem primeru priznano že v okviru priznanih izvršilnih stroškov, ne pa za vsako nadaljnjo pripravljalno vlogo, saj je to že obseženo v tar. št. 3100 za celoten postopek.
ZTPDR člen 73. OZ člen 131, 147, 179. ZVZD člen 8. ZMZPP člen 21, 30.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - solidarna odgovornost - napotitev na delo v tujino - vzročna zveza - nepremoženjska škoda
V primeru nesreč pri delu, ki jih utrpi delavec, napoten na začasno delo v tujino, in za katere odgovarja delodajalec, je podana očitna zveza s pravom, ki velja za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med njima, to je v konkretnem primeru slovensko pravo (in ne nemško pravo, čeprav se je nesreča pri delu pripetila v Republiki Nemčiji).
ZIZ člen 4, 4/6, 4/8, 141, 141/3, 141/4, 141/6, 141/7. ZPP člen 360, 360/3, 362, 362/1.
ustavitev izvršbe na denarna sredstva – obvestilo banke – pravica do kontradiktornega postopka – poizvedbe v registru transakcijskih računov – dolžnost posredovanja podatkov upniku – navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje
Iz določbe 141. člena ZIZ ne izhaja obveznost sodišča, da bi moralo pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva upniku vročiti obvestilo banke iz tretjega oz. četrtega odstavka 141. člena ZIZ ter upnika seznaniti s pisnim rezultatom opravljenega vpogleda v register TRR glede neobstoja dolžnikovih TRR.
Pritožbeno sodišče dá sodišču prve stopnje napotke in navodila glede nadaljnjega postopanja v zadevi le v primeru, ko razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZPP člen 277, 318, 339, 339/1-7, 339/1-14. ZDR člen 4, 16, 204, 204/3. ZPDZC člen 2, 3.
zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja - delo na črno - pravočasnost - rok za vložitev tožbe - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je z izdajo zamudne sodbe, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po izbrisu tožnikovega prejšnjega delodajalca iz sodnega registra, bistveno kršilo določbe postopka, saj tožba ni bila sklepčna. Tožnik namreč v tožbi ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je po izbrisu delodajalca še naprej opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za njegovega ustanovitelja.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, saj terjatev ni verjetno izkazana. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila na primer podana prepozno ali iz očitno neutemeljenega razloga.
izvršba na poslovni delež družbenika - ustavitev izvršbe – predmet izvršbe – lastni delež – nezmožnost oprave izvršbe – premoženje dolžnikovega dolžnika
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko le stvar ali premoženjska oz. materialna pravica dolžnika, zoper katerega teče izvršilni postopek, medtem ko premoženje dolžnikovega dolžnika ne more biti predmet izvršbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003028
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – utemeljen sum
Če preizkus z elektronskim alkotestom pokaže bistveno višjo koncentracijo alkohola v organizmu, kot je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa predpisana za izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, to zadostuje za vzpostavitev utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola v takšnih koncentraciji, zaradi katere je obdolžencu potrebno izreči tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk, ne glede na to, da se preizkušanec z rezultatom ni strinjal in je zahteval strokovni pregled. Predlagateljica bi zato morala predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja vložiti v petih dneh od ugotovitve kršitve in kršitelja, saj je ta rok določen z zakonom in je prekluzivne narave.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dolžnost predlaganja razbremenilnih dokazov – dvom o obstoju odločilnih dejstev - voznik - lastnik v cestnem prometu
Prvi odstavek člena 233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga zgolj to, da predloži razbremenilne dokaze.
Tega, da je obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zgolj z navajanjem, da je čisto možno, da je takrat posodil vozilo sosedu M. M. in da ne ve, če je v kritičnem času vozil svoje lastno osebno vozilo, vzbudil razumen dvom v obstoj odločilnega dejstva, to je, da je obdolženec v kritičnem času tudi bil voznik v cestnem prometu, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče trditi.
Ugotovitev glede obdolženčeve (ne)odzivnosti že v času pred uvedbo postopka o prekršku, ki bi lahko terjala od prekrškovnega organa drugačen obdolžilni predlog, pa v povezavi z (ne)izvedbo dokaza, ki je bil zaradi smrti nemogoč, ob sočasno pravilni dokazni oceni obdolženčevega zagovora, ko je obdolženec v svojih zagovornih navedbah le dopuščal možnosti, da ni bil voznik, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostna podlaga za zanesljiv zaključek o tem, da obdolžencu ni uspelo pri sodišču prve stopnje vzbuditi razumnega dvoma o tem, ali je v kritičnem času bil voznik v cestnem prometu.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odpoved pravici - prava volja
Izjava, da ima tožena stranka poravnane vse obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik podal pod prisilo, saj mu v nasprotnem primeru tožena stranka ne bi vrnila dokumentov, ni veljavna. Tožnik je kljub tej (neveljavni) izjavi upravičen do vtoževanih zneskov iz naslova plače/nadomestila plače in regresa za letni dopust.