ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 382, 382/1, 383, 383/4, 384. ZPP člen 337.
postopek osebnega stečaja - predlagatelj postopka - dolžnik - začetek postopka - insolventnost - namen postopka - dovoljena pritožbena novota
Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.
Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 236, 236/2-2, 236/2-3, 236/5.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačevanjem plač delavcem - neizpodbojna domneva insolventnosti
V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.
Kot izhaja iz citiranih določb ZFPPIPP, torej nikjer ni izrecno določeno, da varščina pomeni utrditev obveznosti draženja na dražbi in sodelovanja na dražbi, pač pa je zgolj utrditev obveznosti za sklenitev prodajne pogodbe. Drži sicer, da tudi teorija v zvezi z varščino opozarja, da potencialni dražitelj samo s tem, ko na podlagi razpisa dražbe plača varščino, ne prevzame obveznosti pristopiti in sodelovati na dražbi. Varščina je namreč plačana za utrditev obveznosti skleniti pogodbo. Obveznost skleniti pogodbo pa za dražitelja nastopi, če na dražbi uspe. Če pa dražitelj ponudbe na dražbi ne da, obveznost skleniti pogodbo ne more nastati. Če torej dražitelj k dražbi sploh ne pristopi, pravnega temelja na podlagi prej razloženih splošnih pravil, določenih v OZ, na podlagi katerega bi razpisnik imel pravico obdržati varščino, ni. Vendar pa razpisnik lahko v razpisu dražbe izrecno določi drugačno konkretno pravno pravilo. Določitev takega pravila tudi ne prepoveduje nobena določba ZFPPIPP, kar se je v tem primeru tudi zgodilo, saj je upraviteljica v dražbenih pogojih pod točko 6. razpisa dražbe izrecno opozorila, da s plačilom varščine dražitelj sprejme obveznost pristopiti k javni dražbi in sprejeti izklicno ceno, upravitelj pa zadrži varščino, če dražitelj, ki je edini plačal varščino, ne pristopi k javni dražbi in ne sprejme izklicne cene.
ZFPPIPP člen 383, 383b, 383b/1, 384, 384/2, 384/6.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - preverjanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - nesodelovanje stečajnega dolžnika - slabo zdravstveno stanje dolžnika - psihično stanje - skrbnik za poseben primer
V prvem postopku za odpust obveznosti v odgovoru na ugovor (PD 75) pritožnica ni navajala slabega zdravstvenega stanja, niti tega ne, da je dementna, pač pa le, da je starejša oseba in da zato ni odgovarjala upravitelju, kar pa ne more biti upravičen razlog za neodzivnost, če ji ni odvzeta poslovna sposobnost, sploh glede na to, da pa je sama predlagala postopek odpusta obveznosti in da ima ves čas postopka pooblaščenca.
ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - popravni sklep - izrek sklepa - očitna pisna pomota sodišča
Pritožbena izvajanja, da je z izpodbijanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ko je v popravnem sklepu navedlo, da se prizna ločitvena pravica v višini 39.682,78 EUR, ne držijo. Sodišče prve stopnje je v prvotnem sklepu z dne 26. 1. 2022 v izrek povzelo končni seznam preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila sporna terjatev v njem navedena in niti dolžnica niti upnik zoper njo nista ugovarjala, torej očitno vsebinskih ugovorov zoper njo nista imela. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pri (ne)zapisu zneska 39.682,78 EUR šlo za očitno pomoto sodišča prve stopnje, ko iz končnega seznama preizkušenih terjatev pomotoma ni prepisalo ločitvene pravice v višini 39.682,78 EUR.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - stečajni postopek - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - sorazmerni del - ocenjena likvidacijska vrednost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z določbo petega odstavka 226. člena ZFPPIPP je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
Vsi stroški, ki v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP niso izrecno stroški posebne stečajne mase, so stroški splošne stečajne mase, razen če je ta neznatne vrednosti (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
URS člen 158. ZFPPIPP člen 22, 310, 310/3, 311, 311/3.
prijava izločitvene pravice - zavrženje prijave terjatve - res iudicata - identičnost pravne in dejanske podlage - preizkus prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice
Pritožnik pravilno navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2018 ni odločilo o upnikovi izločitveni pravici, temelječi na določbi tretjega odstavka 22. člena ZFPPIPP, temveč le o tem, da je ta prerekana in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovilo, da sta prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 in 10. 10. 2017 vsebinsko enaki ter da je bilo o prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 že odločeno, vendar v tem smislu (ko je navedlo, da gre za res iudicato), da je bila ta že preizkušena ter da zato ponovno odločanje oziroma njeno preizkušanje ni možno, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Upnik je namreč prijavo izločitvene pravice z dne 10. 10. 2017 temeljil na povsem isti dejanski in pravni podlagi kot prijavo z dne 12. 11. 2018.
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 28, 43, 43/2, 217, 269. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5.
tožba in nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - priposestvovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice v stečaju - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - posledice stečaja - prekinitev teka roka - tek priposestvovalne dobe - konkurenca pridobitnih naslovov - izviren način pridobitve stvarne pravice - pozneje pridobljena lastninska pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - prednostna pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca služnost hoje in vožnje priposestvovala, saj sta dvajset let do svojih zemljišč dostopala čez zemljišče 365/2 in čez del zemljišča 364/5, pri čemer je zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi do nasprotovanja uporabe dostopa prišlo že pred njegovim lastništvom.
Nepomembna je okoliščina, kje je lokacijska in gradbena dokumentacija za izgradnjo objekta tožencev predvidevala dostop do njunega objekta. S to okoliščino tožnik zanika dobro vero tožencev glede priposestvovanja služnosti, ki pa se ob dvajsetletni priposestvovalni dobi ne zahteva. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč stvarna služnost nastane že z njenim dejanskim izvrševanjem 20 let, če lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval (tako 54. člen ZTLR kot tudi 217. člen SPZ).
Toženca sta lastninsko pravico na delu parc. št. 365/3, 364/5 in 369/4 priposestvovala, saj sta bila v opravičljivi zmoti o tem, da jima pripada celoten del zemljišča, na katerem stojita betonski temelj in ograja.
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o priposestvovanju služnosti je tudi ob upoštevanju okoliščine stečaja materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je do priposestvovanja služnosti prišlo konec leta 2017. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je tožnik nepremičnine kupil leta 2016. Iz navedenega sledi, da toženca v času, ko je tožnik nepremičnine kupil v stečaju, služnosti na teh nepremičninah še nista priposestvovala. Zatorej služnosti v stečajnem postopku do trenutka tožnikovega nakupa nista mogla uveljavljati. Nečesa, kar ne obstaja, namreč ni mogoče uveljavljati niti v stečajnem postopku. Povedano drugače: stečaj ne more vplivati na nekaj, kar ob njegovem začetku še ni obstajalo. Posledično ni mogoče govoriti o pasivnosti tožencev. ZFPPIPP pa ne določa, da bi začetek stečajnega postopka imel za posledico prekinitev teka priposestvovalne dobe. Tako je priposestvovalna doba kljub stečajnemu postopku nad takratnim lastnikom nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/2 tekla naprej.
Tožnik bi lahko ohranil nepremičnine, ki jih je kupil v stečaju, proste stvarne služnosti, če bi se uporabi dostopa uprl. Ker pa je dokazni postopek pokazal, da je do spora glede uporabe dostopa prišlo šele v juliju 2018, pogoji za priposestvovanje služnosti pa so se po ugotovitvi sodišča prve stopnje stekli že konec leta 2017, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zahtevku na priposestvovanje služnosti ugodilo.
Vrhovno sodišče se je tudi glede konkurence pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika že izreklo in ob uporabi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP dalo prednost slednji pravici.
ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1. ZFPPIPP člen 121, 235, 235/3.
vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pismu - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00055987
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 8, 8/1.
spregled pravne osebnosti - načelo paritete upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - osebno odgovoren družbenik
Skladno z drugim in tretjim odstavkom 350. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom; to pravico pridobi stečajni upravitelj. Po začetku stečajnega postopka torej lahko zahtevke iz naslova spregleda pravne osebnosti zoper družbenika stečajnega dolžnika uveljavlja le stečajni upravitelj, in to v korist stečajne mase. Gre za izpeljavo načela paritete upnikov v stečaju. Ker tožnik po uvedbi stečajnega postopka nad njegovim dolžnikom ne more več v svojo korist uveljavljati poplačila terjatve od družbenika dolžnika, je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00056480
ZPP člen 236. OZ člen 147, 147/1, 148, 148/1. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev temeljnih pravic delavcev - odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost člana organa pravne osebe - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - izbris pravne osebe iz sodnega registra - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - materialno procesno vodstvo - neizplačane plače - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Toženec (kot fizična oseba) je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega z naklepom storjenega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev v škodo tožnice, družba, ki jo je vodil, pa je prenehala obstajati, ne da bi bil izveden stečajni postopek. Ravnanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ne sodi v polje varovane podjetniške presoje. V toženčevi domeni je bila skrb za plačilno sposobnost družbe in izvedbo ukrepov, potrebnih za varstvo upnikov v primeru njene insolventnosti. Glede na to, da je kršitev predpisov, storjena z neizplačilom regresa in neizplačilom plače, element kaznivega dejanja, za katerega je bil toženec obsojen, je podana tudi vzročna zveza med toženčevim nedopustnim ravnanjem in ugotovljeno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00054972
URS člen 22, 23, 25. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-2. SPZ člen 201. ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
stečajni postopek - insolventnost - izpodbojnost - davčni dolg - razveljavitev učinkov - prenos lastninske pravice - poslovne stavbe in poslovni prostori - zaseg dokumentacije tretje osebe - lastništvo premičnine - edicijska dolžnost - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - materialno in procesno dokazno breme
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu pritrjuje stališču izpodbijane sodbe v točki 17 obrazložitve, da v obravnavani zadevi ni podlage za uporabo 227. člena ZPP, a ne (le) zato, kar tožnica poslovnega prostora nima več v posesti. V primeru edicijske dolžnosti namreč materialno dokazno breme še vedno ostane tam, kjer je bilo v začetku spora, v obravnavani zadevi na toženki, saj slednja zatrjuje, da je lastnica spornih premičnin B. B., da jih je omenjena kupila in da v zvezi s tem obstajajo listine. Tudi procesno breme ostane na stranki, ki nosi breme za trditev, ki naj bi se dokazala (v obravnavani zadevi na toženki). Ta stranka mora namreč predlagati dokaz z listino, pri čemer mora poleg dejstva, ki ga želi dokazati, navesti tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da je listina pri nasprotni stranki. Hkrati mora stranka, ki zahteva edicijo, za primer, če nasprotna stranka zanika, da je listina pri njej (kar velja za obravnavano zadevo), za svojo nasprotno trditev, da temu ni tako, predlagati izvedbo ustreznega dokaza, saj je temeljna predpostavka edicijske obveznosti ta, da je listina sploh pri nasprotni stranki. Sodišče namreč izda sklep o predložitvi listine iz prvega odstavka 227. člena ZPP le v primeru, ko se stranka, ki ima listino (kar se ugotovi na podlagi dokazovanja), njeni predložitvi neupravičeno upira.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - trajanje preizkusnega obdobja
ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
ZFPPIPP člen 56, 363, 363/3, 364, 365, 365/1, 365/1-3, 365/2, 366, 375, 380, 380/1, 380/2, 380/5, 380/6, 380/6-3, 383, 383/7, 383/7-1, 396, 396/4. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 27.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja brez odpusta obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - naknadno najdeno premoženje - pokojnina - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - poznejša razdelitev stečajne mase - pritožba proti sklepu - dopustnost pritožbe zoper sklep - stranka postopka
Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.
V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 384, 384/6, 384/6-2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - seznam izvršilnih naslovov - stečajni dolžnik - izvršilni naslov - pojasnilna dolžnost
Stališče, da je seznam izvršilnih naslovov (SIN) v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, je stališče ustaljene sodne prakse, kar potrjujejo številne sodne odločbe. SIN je v tem primeru samostojen izvršilni naslov, ki vsebuje evidenco že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.