postopki zaradi insolventnosti - sodne počitnice / poletno poslovanje - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - tek pritožbenega roka - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodišče prve stopnje je s sklepom, na katerega se je nanašala pritožba, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno, odločalo o predlogih pritožnika skladno z določbami ZIZ, pri tem pa ni šlo za postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
Postopek za izdajo potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti je potrebno šteti kot samostojni postopek znotraj postopka, v katerem je nastala sodna odločba, na katero se izdaja potrdila (ali uporaba pravnih sredstev v zvezi s tem) nanaša.
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sklep, s katerim odloča sodišče skladno z določbami 42. in 42.a člena ZIZ, pa čeprav gre za odločanje v zvezi s sodnimi odločbami, ki so izdane znotraj postopka zaradi insolventnosti, v času poletnega poslovanja ne teče.
začetek postopka osebnega stečaja - obrazloženost sklepa - domneva vročitve - domneva o vročitvi - fikcija vročitve - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v 15-tih dneh po prejemu predloga ni izjavila, da z upničinim predlogom soglaša, niti ni ugovarjala, da ni insolventna in da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče domnevalo, da je dolžnica insolventna in nad njo začelo postopek osebnega stečaja ter imenovalo upravitelja.
S fikcijo vročitve velja zakonska domneva, da je dolžnica z vsebino predloga za začetek postopka osebnega stečaja seznanjena. Ker dolžnica na predlog ni odreagirala z ugovorom, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, velja zakonska domneva, da je dolžnica insolventna. Glede na tako zakonsko domnevo, ki izhaja iz predpostavke, da dolžnica s trditvami in dokazi v predlogu soglaša, se je obsežna sodna praksa zadovoljila z nižjim standardom obrazloženosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 130, 130/1, 131, 131/1, 131/2. ZIZ člen 44, 44/1, 44/3.
zavrženje predloga za izvršbo - postopek prisilne poravnave - procesna ovira - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe - narava terjatve - vpliv prisilne poravnave na terjatev
Postopek prisilne poravnave sodi med postopke insolventnosti in kot tak po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP predstavlja pravno oviro (negativno procesno predpostavko) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja, pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v postopku zaradi insolventnosti, pa se načeloma uporablja za vse postopke izvršbe, ki jih vodi sodišče, ne glede na čas nastanka in naravo izterjevane terjatve.
V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe je bistvenega pomena le vprašanje, ali že začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena. Ta procesna ovira je v predmetni zadevi podana, presoja učinkov postopka prisilne poravnave na izterjevano terjatev pa v tej fazi postopka ni pravno pomembna, saj določbe o učinkih prisilne poravnave ne določajo izjem od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061272
ZIZ člen 187, 187/1. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 376, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 80.
javna dražba nepremičnin - kdo ne more biti kupec - dolžnik - predkupni upravičenec - kupec na prisilni javni dražbi - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.
Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno.
Poleg tega pa je tožeča stranka v predmetni zadevi vtoževala zahtevek iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, nad katerim je bil začet postopek osebnega stečaja. Takšen tožbeni zahtevek je vezan na izpolnjevanje pogojev določenih v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v določbah od 269. do 279. člena ter 391. členu ZFPPIPP. Ob tem je potrebno upoštevati, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejani po določbah ZFPPIPP, v primeru, ko upnik (v konkretnem primeru tožena stranka) prereka obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj (tako tudi sklep VSRS III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016 in sklep VSRS II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019). V tem postopku tožeča stranka obstoja insolventnosti v času oprave izpodbijanega dejanja (darilne pogodbe) ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala. Tožena stranka jo je na ta pogoj oziroma njegovo neizpolnjevanje izrecno opozorila že v svojem odgovoru na tožbo (glej tudi povzetek navedb pod točko 3. obrazložitve, stran 7 sodbe), vendar tožeča stranka kljub temu, da je bila pravočasno opozorjena na nesklepčnost tožbenega zahtevka, te pomanjkljivosti ni odpravila, temveč jo je zavrnila kot materialnopravno neutemeljeno. To pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi iz razloga nezatrjevane in neizkazane insolventnosti tožnika v času oprave izpodbijanega dejanja materialno pravno neutemeljen.
ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 24, 266.
preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - izločitvena pravica - odstop od pogodbe
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati, na obravnavano zadevo pa vpliva tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče prednostno obravnavati tudi zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik. Še posebej je to treba upoštevati v obravnavani zadevi, ko uveljavitev izločitvene pravice lahko predstavlja oviro za prodajo v stečajnem postopku.
Od pravdne stranke, na predlog katere je celo že bil preložen narok zaradi službenih obveznosti (pred tem pa vsaj dvakrat iz zdravstvenih razlogov), pa se pričakuje tudi, da si bo našla pooblaščenca, ki jo bo lahko zastopal na naroku, pri čemer je imela vsekakor dovolj časa od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do samega naroka. Odsotnost pritožnika z naroka zaradi službene poti tako resnično ni predstavljala upravičenega razloga v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP, ponovna preložitev naroka pa bi preveč posegla tudi v pravico tožene stranke (in njenih upnikov) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS.
Če je pravdna stranka tako zaposlena, da že na drugi zaporedni razpisani narok zaradi službenih obveznosti naj ne bi mogla priti, je od dovolj skrbne stranke pričakovati, da se bo o nasprotnikovih navedbah pisno izjavila in to ne more pomeniti nepotrebnega kopičenja vlog.
Tožeča stranka ne trdi, da bi izločitveno, torej lastninsko pravico, pridobila s priposestvovanjem ali na drug izviren način, prav tako ne, da bi šlo za fiduciarne posle v smislu 3. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti – plačila kupnine – tudi ni mogoč po tem, ko je terjatev za plačilo kupnine zastarana že skoraj 20 let.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje - ovira za odpust obveznosti - izbris iz kazenske evidence - pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače, kot izključno na podlagi podatkov iz kazenske evidence. Predvsem pa stečajno sodišče ni pristojno za presojanje in odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, tudi ne more biti pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo zavrnitvenega sklepa dolžnici dati možnost, da se izreče o nameravani odločitvi ter sanira morebitne nepravilne vpise v kazenski evidenci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065072
OZ-UPB1 člen 39, 87, 311. ZFPPIPP-UPB8 člen 60, 227, 301, 301/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 19/4, 27/2, 27/6.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravni interes (pravna korist) za tožbo - materialnopravni pobot - ničnost pravnega posla - odločitev o stroških pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku
Za odločitev, katere stroške je potrebno prijaviti v stečajnem postopku, je odločilen trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele nastanek terjatve za njihovo povračilo, upnik pa mora te stroške v stečajnem postopku prijaviti kot pogojno terjatev. Ta se v stečajnem postopku poplača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase in ne kot strošek stečajnega postopka. Zato sodišče v pravdnem postopku, ki se je po prekinitvi nadaljeval, teh stroškov stečajnemu dolžniku ne naloži v plačilo z dajatvenim sklepom, temveč s sklepom le ugotovi obstoj terjatve iz tega naslova (četrti odstavek 301. člen ZFPPIPP).
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost s stečajnim postopkom - učinek na stečajno maso - plačilo najemnine oz. uporabnine
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj. Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 226, 226/3, 226/4. ZVO-1 člen 29, 29/4.
fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja - stečajna masa - posebna razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - ekološka sanacija - izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - pridobitev izvršilnega naslova - poplačilo upnika v izvršbi - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka
Zakonska možnost, da se izvršilni naslov za stroškovno terjatev zoper stečajnega dolžnika pridobi zunaj stečajnega postopka (neodvisno od njega), in da se tudi poplačilo upnika lahko opravi izven stečaja, narekuje, da se instituti stečajnega prava ugotavljajo oziroma upoštevajo tudi v vzporednih pravdnih in izvršilnih postopkih, saj varstvo posamičnega upnika stroškovnih terjatev ne sme ogroziti ali celo izničiti varstva drugih upnikov stečajnega dolžnika, zlasti ne upnikov istega razreda. Načelo enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti zapoveduje enako obravnavo vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da je navedena načela treba upoštevati in udejanjati tudi v pravdnih in izvršilnih postopkih iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - plačilo uporabnine - stečajni postopek - odpoved najemnega razmerja - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - slovenski jezik - ustrezna priprava na narok - brezplačna pravna pomoč
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 401, 401/1, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. URS člen 33.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - nesodelovanje stečajnega dolžnika - hujša kršitev obveznosti - mesečno poročanje - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prekomerno zadolževanje - ovira za odpust obveznosti - pravica do zasebne lastnine - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - umik prijavljene terjatve
Odpust obveznosti posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena URS, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten, vendar pa le v primeru, da tudi dolžnik sodeluje v postopku odpusta obveznosti tako, da izpolnjuje vse svoje obveznosti in si aktivno prizadeva za poplačilo upnikov, tudi s tem, da si aktivno išče zaposlitev. Ker gre za poseg v ustavno pravico upnikov, je treba tudi dolžnikove kršitve strogo presojati.
Zgolj dejstvo, da naj bi bil dolžnik prijavljen kot iskalec zaposlitve pri zasebni agenciji, ne da bi trdil (in nato tudi dokazal), da bi sam pošiljal prijave za zaposlitev, ne kaže na aktivno iskanje zaposlitve.
Dolžnik sicer trdi, da ni imel namena prekomernega zadolževanja. Namen tu niti ni pomemben, to določilo pa upnike ščiti pred lahkomiselnimi dolžniki, ki bi dosegli odpust obveznosti, čeprav bi se prekomerno (tudi nekritično) zadolževali.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4.
začetek postopka osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva insolventnosti - fizična oseba kot stečajni dolžnik - rok za ugovor - zamuda roka - prekluzivni rok
Domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, je sicer izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le družbenik dolžnika (primerjaj četrti odstavek 235. člena v zvezi s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Ker pa fizična oseba že pojmovno ne more imeti družbenikov, je v primeru, ko fizična oseba kot dolžnik po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži ugovora, podana neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen.
ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - poimenovanje vloge
Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.
Določbe SPZ o prenehanju hipoteke imajo pravno naravo posebnih določb, zato je potrebno uporabiti razlagalno metodo (pravilo usklajevanja), po kateri imajo posebne določbe prednost pred splošnimi. Zaradi omenjenih učinkov načela akcesornosti, se lahko izbris hipoteke zahteva tudi v primeru, če preneha zavarovana terjatev. Pojem "preneha" je potrebno razlagati tako, da mora prenehati celotna terjatev (ali terjatev, če jih je več - načelo nedeljivosti hipotekarne obveznosti) in sicer na način, da preneha njeno materialnopravno upravičenje (predmet izpolnitvenega ravnanja). To razlikovanje je pomembno prav zaradi instituta zastaranja, saj slednji ne vpliva na materialno upravičenje temveč odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti oziroma izgubo pravovarstvenega zahtevka. Z zastaranjem zavarovane terjatve zato hipoteka ne preneha.
SPZ pa v že citirani določbi 154. člena ureja "ugasnitev" hipoteke v času 10 let "od dneva dospelosti zavarovane terjatve". Po mnenju sodišča druge stopnje je za odgovor na pritožbene navedbe toženke bistvena razlaga ali je rok 10 let prekluziven ali zastaralen. Uporaba zgolj jezikovne metode razlage bi ponujala rešitev, da je rok iz tretjega odst. 154. člena SPZ prekluziven. Vendar obstajajo prepričljivejši razlogi za razlago, da je rok zastaralen.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev odpusta obveznosti - poslovodja direktor družbe - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici
Dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja kar v treh tujih podjetjih in za tak način poslovanja ni nikoli pridobil soglasja sodišča (kot bi ga moral po 3. alineji 2. točke prvega odstavka 386 člena ZFPPIPP, saj se brez soglasja sodišča dolžnik ne sme odpovedati premoženjskim pravicam). Kot je opozorilo sodišče prve stopnje, že dejstvo, da je dolžnik v registru naveden kot direktor, samo po sebi prinaša odgovornosti dolžnika kot direktorja in bi že zato bil upravičen do nagrade. Ker si je ni zagotovil, se je odpovedal premoženjskopravni pravici.
Za odločitev pa je predvsem pomembno to, da dolžnik ni trdil, da bi podal (vsaj) odstopno izjavo s položaja direktorja teh družb v sodnem registru, kar bi od njega terjalo minimalni napor. Morda drži pritožbena navedba, da je direktorska funkcija zaenkrat le mrtva črka na papirju, višje sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembno predvsem to, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer dokazal, da je karkoli storil v smeri odstopa z direktorske funkcije (in to v daljšem časovnem obdobju: od začetka postopka odpusta obveznosti (od 14.7.2020 do sedaj)) in to ne glede na to, da ga je na to opozarjal upnik v svojih ugovorih.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.