zaseg predmeta - odvzem predmetov - opravljanje dejavnosti brez predpisanih dovoljenj - trgovinska dejavnost - pravna oseba - tržna inšpekcija - stroški postopka o prekršku - oprostitev plačila stroškov postopka - obročno plačilo globe - predlog za obročno plačilo globe - odmera sankcije
ZP-1 kot materialnopravni in procesnopravni predpis, ki ureja pravo o prekrških, ne predvidi izdaje procesnih sklepov za odločitev, da se ne vrne zasežena stvar; temveč sodišče odloči s sodbo, v kateri pojasni odločitev za nevrnitev predmetov in za izrek stranske sankcije.
Tržni inšpektor je ravnal v skladu s pooblastili, kot mu jih določa ZTI, ko je ugotovil sum storitve prekrška po ZT-1 in je sestavil zapisnik ter zasegel predmete in izdal potrdilo o zaseženem blagu, nato pa je v obdolžilnem predlogu tudi predlagal, da se pravni osebi skladno z 25. členom ZP-1 izreče stranska sankcija odvzema (zaseženih) predmetov.
Pravna oseba je bila v vabilu (za podajo pisnega zagovora ali podajo zahteve za ustno zaslišanje) opozorjena, da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogla uveljavljati; med taka dejstva pa sodijo dejstva, ki so pomembna za odločitev o odgovornosti za prekršek kot tudi dejstva in okoliščine za odmero sankcij.
V postopku o prekršku ni možna oprostitev plačila stroškov postopka pravni osebi; o predlogu za obročno plačilo globe pa odloča Finančna uprava RS.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje roka za opravo procesnih dejanj - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postopek z obdolžilnim predlogom
V skladu s 3. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se glede rokov v postopku o prekršku uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta pa v VIII. poglavju v členih 89 do 91 uzakonja procesni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ukrepu ali vzgojnem ukrepu ali pa o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje tako, da bodisi napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v 8-ih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oz. odda pritožbo, o takšnem predlogu pa vselej odloča sodišče, pred katerim teče postopek. Povedano pomeni, da je ta procesni institut namenjen le obdolžencu, ne pa državnemu organu in izključno v primeru zamude glede vložitve napovedi pritožbe oz. pritožbe zoper sodbo in drugih v členu 89 ZKP navedenih primerih, zato je že iz tega razloga pritožbeno uveljavljani predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede zamude roka v zvezi z dopolnitvijo obdolžilnega predloga, neupošteven.
Glede na takšno poslovanje prekrškovnega organa, ki prvega sodišča tudi ni obvestil z zapleti v zvezi s pridobivanjem manjkajočih podatkov iz tujine in s tozadevnim podaljšanjem roka, je prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je tako nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, kar je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno pojasnilo, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je takšen sklep prvostopnega sodišča obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka o prekršku (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), česar pritožba tudi ni ustrezno argumentirala.
Ne glede na sprejeto odločitev prvostopnega sodišča pa je pojasniti, da sme kljub zavrženju obdolžilnega predloga prekrškovni organ vse do zastaranja prekrškovnega pregona vložiti nov obdolžilni predlog, saj za sklep o zavrženju obdolžilnega predloga ne velja ″ne bis in idem″ niti ″res iudicata″, kajti prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom sprejelo le procesno odločitev, ko je nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, ni pa presojalo utemeljenosti tako vloženega obdolžilnega predloga, kar prekrškovnemu organu omogoča ponovno vložitev le-tega.
ZKP člen 4, 8. ZP-1 člen 67, 155, 155/1, 155/1 - 4. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
pravica do uporabe lastnega jezika - postopek o prekršku - pravica do tolmača
Pravica do uporabe lastnega jezika v postopku je uzakonjena tudi v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 10. 2010 glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, ki je sprejela skupna minimalna pravila, ki se uporabljajo v EU pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih ter v postopkih za izvrševanje Evropskega naloga za prijetje, veljati pa je pričela 15. novembra 2010. Iz te Direktive izhaja (člen 2), da države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali pa ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, nemudoma zagotovi tolmačenje med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in drugimi sodni organi, vključno med policijskim zaslišanjem, med zaslišanji pred sodiščem in na kateremkoli potrebnem vmesnem zaslišanju. Države članice tudi zagotovijo, da je, kadar je to potrebno, za zagotovitev pravičnega postopka na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovimi pravnimi svetovalci glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku.
Predmetni postopek je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pokazal, da prvostopno sodišče v predmetnem prekrškovnem postopku ni storilo vsega, da bi obdolžencu zagotovilo uresničevanje njegove pravice, da v predmetnem prekrškovnem postopku spremlja postopek v svojem jeziku. Kot pravilno opozarja pritožba, je obdolženec že pred podajo svojega zagovora sodišče seznanil, da slabo razume slovenski jezik, po podanem pravnem pouku, da pa lahko uporablja v postopku svoj jezik in da ima celo pravico do ustnega prevajanja tistega, kar sama navaja, oziroma kar navajajo drugi, pa je v zapisniku o njegovem zaslišanju izostala njegova izjava o tem, ali decidirano zahteva prevajanje samega postopka in prevajanje listin, oziroma drugega ključnega dokaznega gradiva oz. se temu odpoveduje.
Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZVoz-A člen 57, 57/1.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker bi moral obdolženec najkasneje do 25. 7. 2014 ponovno opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot mu je bilo naloženo v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ni veljala več veljavnost obdolženčevega vozniškega dovoljenja do tistega dne, ki je bilo prvotno navedeno v vozniškem dovoljenju.
Obdolženec bi se lahko že z vpogledom v zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila prepričal, da mora najpozneje čez eno leto opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5. ZPrCP člen 45, 45/10, 110, 110/3, 110/7.
ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - zakonski znaki prekrška - udeleženec prometne nesreče - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprilagojena hitrost vožnje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Voznik mora vsem cestnoprometnim okoliščinam in svojim vozniškim sposobnostim vožnjo vozila v cestnem prometu prilagoditi tako, da vozilo ves čas obvladuje in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Takšne ovire pri vožnji vozila v cestnem prometu so lahko najrazličnejše, dolgoletna sodna praksa pa je pritrdila tudi stališču, da takšno oviro pri vožnji vozila v cestnem prometu, ki jo voznik lahko pričakuje in mora po potrebi vozilo pred njo ustaviti, pomeni tudi rob vozišča, to je meja, ki loči površino, ki je namenjena prometu vozil, to je vozišče, od površine, ki to ni, na primer od bankine, obcestnega jarka itd.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00019024
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 4/4, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 1.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - zahteva za sodno varstvo - zavajajoča poslovna praksa - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade - povprečni potrošnik
Pravna oseba mora potrošniku izročiti promocijsko nagrado v razumnem roku, saj lahko povprečen potrošnik kot običajno (razumno) obveščena, razumno pozorna in pazljiva oseba (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru), ki je sodelovala na nagradnem tekmovanju in je prejela promocijsko nagrado, pričakuje izročitev le-te v razumnem roku.
Kot razumen rok pa je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
stranska sankcija - odvzem vozila - ponavljanje kršitev - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ki ga vozi oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi (3. točka prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) šteje za hujši prekršek v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), kar utemeljuje zaključek, da je zaradi izvrševanja takšnega prekrška ogrožena splošna prometna varnost in ogroženo varovanje življenja ljudi. Prvostopenjsko sodišče je zato stransko sankcijo odvzema predmeta, osebnega avtomobila, utemeljeno izreklo zasledujoč tudi namen iz drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je preprečiti nadaljnjo uporabo osebnega avtomobila na način, ki bi lahko ogrozil temeljne dobrine splošne varnosti in varovanja življenja ljudi.
ZJN-2 niti ZNJ-3 v definiciji pojmov ne opredeljuje pojma neresnične izjave ali dokazila v smislu določil 109.a člena ZJN-2 oziroma 112. člena ZJN-3; pač pa Slovar slovenskega knjižnega jezika neresnično izjavo opredeljuje kot nekaj kar ni resnica, torej kot neresnične podatke ali celo kot neresnično izjavo z namenom zavajati v zmoto – torej laž. V tem smislu je zato potrebno presojati izjavo oziroma dokazilo, ki je bilo s strani pravne osebe oziroma odgovorne osebe predloženo kot priloga ponudbe in ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponujata pritožbi sklicujoč se na pojem ponarejene listine ali spremenjene listine v smislu uporabe odločil 251. člena KZ-1.
Ob v postopku nedvomno ugotovljenem dejstvu, da je direktor pravne osebe v imenu in za račun pravne osebe v ponudbi med drugim oddal izjavo (s priloženim certifikatom), kar je oboje podpisal in ožigosal (z namenom zavajanja naročnika, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v zvezi z lesom, čeprav se je zavedal, da certifikat sploh ni bil izdan njihovemu podjetju niti v konkretnem postopku javnega naročanja) ni mogoče šteti, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, predvsem ne, ker je to storil prav direktor, ki je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00017920
ZP-1 člen 14, 14/1, 15, 15/1, 56, 57, 57/3, 62a, 62a/1, 62/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPot člen 78, 78/1, 78/1-14.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - zakonski znaki prekrška - osebna zaznava prekrška - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - izdaja računa
Za izrek pisne odločbe o prekršku je zahtevana podrobnejša dejanska opredelitev očitanega dejanja, kot pa se to zahteva za vsebino plačilnega naloga, v katerem zadošča že samo opis dejanskega stanja.
Opis dejanskega stanja mora vsebovati vsaj takšno dejstveno podlago, iz katere je z logičnim sklepanjem mogoče ugotoviti, da je neposredni storilec bil pooblaščen opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in da je storilec pri opravljanju dejavnosti pravne osebe prekršek storil v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi, kar je temelj odgovornosti pravne osebe po prvem odstavku 14. člena ZP-1 in temelj odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Ker je bila storilcu z odločbo o prekršku izrečena globa v znesku 208,65 EUR in kot stroški postopka odmerjena sodna taksa v znesku 90,00 EUR, ni izpolnjen eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz prvega odstavka 19.a člena ZP-1, da bi sodišče (vsebinsko) obravnavalo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe - ekskulpacijski razlog - ustavitev postopka o prekršku
Pritožba torej nima prav, da je odgovorna oseba pravne osebe v vsakem primeru odgovorna za storitev prekrška, če ne sporoči, kdo je v kritične času bil voznik vozila, kajti, kot je bilo že pojasnjeno, je določbo drugega odstavka člena 8 ZPrCP potrebno razumeti tako, da je tudi glede odgovorne osebe pravne osebe možna ekskulpacija, torej vzpostavitev razumnega dvoma o domnevanem dejstvu, da je odgovorna oseba tudi lastnik vozila. Pritožbene navedbe, s katerimi pa pritožba graja dokazno oceno prvostopnega sodišča, zlasti glede zagovora storilke in dokazne ocene z njenih strani predloženih listinskih dokazov in zaključke o obstoju razumnega dvoma glede domnevnega dejstva, da je storilka, kot odgovorna oseba, tudi storilka očitanega prekrška, pa ne pomenijo uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka člena 154 ZP-1), temveč uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga iz drugega odstavka člena 66 ZP-1, torej uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je terjalo zavrženje pritožbe.
Tudi če bi bilo res, da bi policisti za obdolžencem pred njegovo hišo pripeljali 5 oziroma 10 minut zatem, ko je pripeljal sam, bi imel obdolženec kljub temu še vedno status voznika v cestnem prometu, saj le tega ne izgubi tisti trenutek, ko vozilo ustavi, ugasne in izstopi iz njega, temveč ga obdrži razumen časovni interval po zaključku vožnje, saj bi v nasprotnem primeru policisti ne mogli izvajati svojih pooblastil, na primer v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti tistih voznikov v cestnem prometu, ki bi bili dovolj hitri pri ustavitvi vozila, njegovi ugasnitvi in izstopu iz njega, predvsem pa bi bili nagrajeni tisti, ki bi s kraja na primer prometne nesreče pobegnili in tisti, ki na ustrezne znake policistov vozila ne bi ustavili, temveč bi odpeljali domov ter iz vozila "pravočasno" izstopili.
Na podlagi obdolženčevega zagovora je nedvomno, da mu je bila odredba o opravi preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom dana in da jo je razumel, vendar se je kljub temu zaradi prej navedenih razlogov odločil, da po njej ne bo ravnal ter je odšel v hišo, kar s konkludentnim dejanjem pomeni odklonitev oprave preizkusa alkoholiziranosti oziroma neravnanje po navedeni odredbi policistov. V teh dejanskih okoliščinah je povem irelevantno, ali bi policista obdolženca pred njegovim odhodom v hišo uspela poučiti o vseh posledicah takšnega njegovega nezakonitega ravnanja, saj je jasno, da odrejeni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom narekuje in zahteva obdolženčevo prisotnost pri takšnem preizkusu, v kolikor pa se je obdolženec samovoljno odločil drugače in s tem storil prekršek, v teh okoliščinah ne more uspešno uveljavljati, da ni bil seznanjen s takšnim ali drugačnim pravnim poukom o posledicah svojega ravnanja, če je bil prav on tista oseba, ki je zapustila mesto odredbe in nameravanega preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.
Pritrditi je pritožbi, da je obramba za ugotavljanje obdolženkine prištevnosti po nesreči dokazni predlog za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke utemeljevala s potrebno stopnjo verjetnosti, ki jo je gradila prevdsem na izpovedih tam naključno prisotnih prič Z. K., ki je (zapisnik na list. št. 70) izpovedal, da je bila obdolženka v glavo ″bela″ in neodzivna, prepričan pa je bil tudi, da naj ne bi bila alkoholizirana, medtem ko je G. D. obdolženkino stanje opisal na način, kot da je bila šokirana. Po drugi strani pa je dokazni postopek pokazal, da poslujoča policista K. in M. nista povsem obvladala obdolženkinega početja na kraju samem, zaradi česar je na kraj bila poklicana druga policijska patrulja, v kateri je bil tudi T. S. (zapisnik na list. št. 55), ki pa je opravil celo vklenitev obdolženke, ki naj bi na kraju samem vpila, jokala, vlekla policiste za uniformo, celo naj bi blodila in izgledala naj bi, kot da ni tam, normalno pa je bilo z njo mogoče kontaktirati le tu in tam. Izpovedi slednje priče, čeprav je bila zaslišana, pa prvo sodišče, ko je presojalo utemeljitev tega dokaznega predloga, ni ocenjevalo, čeprav sta o obdolženkini neodzivnosti podobno izpovedovala tudi priči K. in D..
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017921
ZP-1 člen 25, 123, 123/1, 123/2, 137, 137/2, 137/4, 137/5, 184. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 58, 58/8. ZCes-1 člen 6, 6/4.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - lastnik vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - pravica do izjave v postopku - otrok, mlajši od 14 let kot storilec
Sodišče prve stopnje je poseglo v ustavno pravico lastnika vozila do izjave, saj je odločilo o odvzemu njegovega predmeta, ne da bi ga sploh zaslišalo.
Ker izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj razlogov splošne varnosti, niti ne omenja, na kateri prometni površini, kdaj ter v kakšnih okoliščinah je otrok uporabljal (v prisotnosti dedka) zaseženo motorno vozilo, pritožbenih navedb lastnika (da je bilo to v soboto zvečer na velikem praznem parkirišču) ni mogoče preizkusiti.
sankcija za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - odvzem vozila tretji osebi
Lastnica vozila (mati obdolženega mladoletnika) v postopku ni zatrjevala, da bi zaradi odvzema utrpela kakršnekoli neugodnosti, temveč ravno nasprotno, da gre za vozilo, ki ga dejansko uporablja samo obdolženi mladoletnik.
Lastnica vozila - mopeda je vedoma v uporabo obdolženemu mladoletniku izročila predelan moped ponovno po tem, ko je bil le ta že zasežen in nato vrnjen. Prepričljivo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za moped, ki je nevaren tako za voznika kot druge udeležence v prometu oziroma za varnost v cestnem prometu. Tveganju, da bo z istim vozilom obdolženec še ponavljal prekrške se je mogoče izogniti le z odvzemom vozila.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - utemeljen sum - odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.
URS člen 155. ZP-1 člen 8, 156, 156-4. KZ-1 člen 31. ZJN-3 člen 46, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZJNVETPS člen 3, 3/5, 3/5-1, 5, 5/3, 35.
javna naročila - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - podpis pogodbe - pravna zmota - izjema - dolžnost naročnika - naročnik po zakonu o javnih naročilih
Postopek s pogajanji brez predhodne objave je izjema in jo je treba restriktivno razlagati in zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
V obravnavanem primeru v času storitve očitanega prekrška niso bili izpolnjeni kriteriji pravne zmote, ker je v času od februarja 2013 dalje bilo jasno, da je obdolžena pravna oseba naročnik po ZJNVETPS in da so jo določbe glede statusa naročnika zavezovale.