Kljub zapisu, da naj bi sodišče ob ponovnem odločanju proučilo tudi obe zgoščenki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega vpogleda sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo in pri odločanju ni upoštevalo podatkov, ki izhajajo iz samih datotek na zgoščenkah, temveč je ponovno upoštevalo le natisnjene izpise teh datotek, pri katerih pa je očitno prišlo do napake v tiskanju. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obstaja tudi nasprotje med tistim, kar se navaja o vsebini dokazov in dejansko vsebino tega dokaza, kar pa ima za posledico, da so razlogi, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, nerazumljivi.
Čeprav sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenja tudi okoliščino, da je v času storitve prekrškov mladoletni A. A. bil zaupan v vzgojo in varstvo očetu B. B., je ob upoštevanju 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe kot celote mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da zaključek, da storilki ni dokazan subjektivni element prekrška tj. odgovornost za storjeni prekršek, ne temelji na dejstvu, da je bil v času storitve prekrškov mladoletnik zaupan v vzgojo in varstvo svojemu očetu, temveč na tem, da je dokazano, da je bila storilka zadosti skrbna glede nadziranja mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ZMV-1 in da ji ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi. Sodišče namreč ni opredelilo niti s kakšno obliko krivdne odgovornosti naj bi ravnal storilec pri izvršitvi prekrška, niti ni navedlo nobenih okoliščin, oziroma dejstev na podlagi katerih sklepa o storilčevem subjektivnem odnosu do samega prekrška.
prekoračitev hitrosti - javna listina - prometna signalizacija
Glede na to, da iz plačilnega naloga izhaja, da je bil storilec seznanjen s prekrškom in dokazi, poleg tega pa je storilcu tudi bil z drugim vabilom na zaslišanje z dne 3. 10. 2023 (katerega se ni udeležil, niti ni sporočil opravičljivih razlogov za izostanek), prejel tudi opis kršitve, iz katere izhajajo vsi podatki o uporabljenem merilniku hitrosti, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s podatki o uporabljenem merilu bil seznanjen šele pri branju izpodbijane sodbe.
Postavitev prometne signalizacije, ki voznike opozarja, da se na določenem območju izvajajo meritve hitrosti, ni pogoj za zakonitost meritev. Tako ne drži trditev, da brez postavljene ustrezne prometne signalizacije o meritvah hitrosti policija ne sme ugotavljati in voznikom dokazovati preseženo najvišjo dovoljeno hitrost, ker naj to ne bi bilo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji na prometni opremi na cestah.
Sodišče mora poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih.
pobeg s kraja nesreče - krivda - izjava, dana policiji - privilegij zoper samoobtožbo - nezakonit dokaz
Razlogi za ustavitev postopka o prekršku so nerazumljivi. Iz povzetih razlogov namreč ni jasno, ali je sodišče prve stopnje postopek o prekršku ustavilo zaradi tega, ker je štelo za dokazano, da storilec trčenja ni zaznal in da zato ni nastopila njegova dolžnost, da bi oškodovancu posredoval podatke, ali pa zaradi tega, ker je po tem, ko je oškodovanka zapeljala za njim in ga v garažni hiši ZD soočila s tem, da naj bi ji razbil vzvratno ogledalo ob tem, ko sta se srečevala z vozili na cesti v ..., nudil zadosti podatkov, da je mogoče šteti, da je s tem izpolnil svojo obveznost iz tretjega odstavka 110. člena ZPrCP.
Sodišče je zmotno sledilo navedbam v zahtevi za sodno varstvo glede nezakonitosti uradnega zaznamka z dne 25. 2. 2021. Prekrškovni organ utemeljeno izpostavlja, da je bil storilec že z obvestilom z dne 18. 2. 2021, ki ga je prejel 24. 2. 2021 in s katerim je bil pozvan, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, seznanjen s svojimi pravicami po 55. členu ZP-1, kar pomeni, da je storilec bil seznanjen s svojimi pravicami še pred vpogledom v spis, ko naj bi podal tudi izjavo policistu (pri čemer ni šlo za zbiranje obvestil s strani policista, temveč za storilčevo prostovoljno izjavo) in da zato ni mogoče šteti, da je ta dokaz (uradni zaznamek) pridobljen nezakonito.
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 63, 163, 163/8. ZPrCP člen 35, 35/5.
uporaba mobilnega telefona med vožnjo - obtožba - obtožni predlog - bistvena informacija - prekršek - vročitev plačilnega naloga
Kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov po petem odstavku 57. člena ZP-1 nima funkcije obtožbe oziroma obtožnega predloga, ampak predstavlja informacijo sodišču, iz katere morajo biti razvidne bistvene okoliščine prekrška in vsaj smiselno tudi vsebina ustne predstavitve storjenega prekrška in dokazov kršitelju na kraju dejanja oziroma ob vročitvi plačilnega naloga.
V prekrškovnem postopku je namreč treba prekluzijo iz 3. alineje 62. člena ZP-1 razlagati ob hkratnem upoštevanju načela materialne resnice. Če je sodišče enega od sicer prepozno predlaganih dokazov vseeno izvedlo in je zaslišana priča potrdila navedbe storilk, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz oceniti in po potrebi izvesti še druge predlagane dokaze, da se prepriča, ali je bilo dejansko stanje v odločbi prekrškovnega organa res ugotovljeno pravilno.
URS člen 22. ZP-1 člen 3, 136, 136/1, 136/1-1. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-1, 50a, 50a/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Splošni akt o cestninjenju (2018) točka 1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - registrska tablica - razlaga pravne norme - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - načelo enakega varstva pravic - določenost v zakonu - zakonski znaki prekrška
Upoštevajoč 3. člen ZP-1 pri presoji obstoja znakov prekrška ni mogoče upoštevati Splošnega akta o cestninjenju, temveč morajo znaki prekrška biti določeni v zakonu.
Zakonski znak prekrška po določbi prvega odstavka 50.a člena ZCestn je uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete.
Za presojo znakov prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn ne zadošča zgolj jezikovna razlaga norme, temveč je potrebno uporabiti tudi namensko razlago.
Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke.
ZP-1-UPB3 člen 65, 65/12, 136, 136/1, 136/1-1. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2.
inšpekcijski nadzor - zaposlovanje na črno - subjektivni element - malomarnost
Ugotovitev prekrška temelji na inšpekcijskem nadzoru, ki ga je opravil pristojni organ. Ob zaustavitvi vozila, last storilke - pravne osebe, je bilo ugotovljeno, da se je z vozilom opravljal prevoz v okviru dejavnosti pravne osebe in kdo je bil voznik. Ta je podal tudi izjavo, da ima s pravno osebo sklenjeno pogodbo o delu, ki jo je inšpekcijski organ v nadaljevanju preverjal (ker se voznik na kraju samem ni izkazal z ustrezno listino). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v tej fazi inšpekcijskega postopka pooblaščena uradna oseba zgolj opravljala nadzor nad izvajanjem ZPDZC-1 in ugotavljala dejstva v zvezi s tem postopkom. Zato ni bila dolžna dajati osebi, pri kateri je opravljala nadzor, pravnih poukov po določbah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Zakona o kazenskem postopku, saj postopka o prekršku v tej fazi sploh še ni bilo. Zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno zato ni nedovoljen dokaz.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno relevantna dejstva
Storilec v pritožbenih navedbah zanika, da bi storil očitan mu prekršek in svoje trditve utemeljuje s pojasnilom, da s tem vozilom niti ni mogoče voziti tako hitro, s tem pa pristojnemu organu države izdajateljice očita, da je zmotno ugotovil dejansko stanje v postopku o prekršku. Take navedbe bi lahko storilec uveljavljal le v postopku o prekršku pred pristojnim organom države izdajateljice tako, da bi zoper odločbo o prekršku, vložil pravočasen ugovor, kot je bil poučen v navedeni odločbi, ki mu je glede na fotokopijo vročilnice na l. št. 11 spisa, bila vročena osebno 14. 11. 2022. V predmetnem postopku pa take navedbe niso upoštevne, saj je o odgovornosti storilca za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.
odgovornost lastnika vozila - pravica do poštenega postopka - zaslišanje storilca
Ker sodišče storilca pred izdajo sodbe ni zaslišalo, čeprav je iz navedb v zahtevi za sodno varstvo mogoče sklepati, da je storilec smiselno predlagal svoje zaslišanje, so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila storilcu s takim postopanjem sodišča kršena pravica do poštenega sodnega postopka in do zaslišanja pred sodiščem.
Ker storilec ni podal izrecnih dokaznih predlogov, v svojih navedbah tekom postopka pa tudi ni niti nakazal, da bi še obstajali kakršnikoli dokazi za njegove trditve, je neutemeljeno smiselno uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist ter načela materialne resnice.
Sodišče je ugotovilo, da sta oba voznika v križišče zapeljala pri zeleni luči in da torej druga udeleženka prometne nesreče ni zapeljala v križišče pri rumeni luči, kot je to sicer trdila priča D. D., v taki situaciji pa je nedvomno pri vožnji skozi križišče imela prednost druga udeleženka prometne nesreče. Glede na ugotovljene poškodbe na vozilih pa je povsem jasno, da storilec v času, ko je prišlo do trčenja, s svojim vozilom ni miroval v križišču in zato ni mogoče šteti za dokazano, da je že z zaustavitvijo v križišču zaprl pot drugi voznici, ki je pripeljala iz nasprotne smeri, da bi morala slednja po načelu defenzivne vožnje, kljub temu da je imela prednost pri vožnji skozi križišče, svoje vozilo ustaviti in počakati, da se križišče izprazni.
Pravica do pravnega sredstva je sicer res človekova pravica, vendar ni absolutne narave, kar pomeni, da je način njenega izvrševanja mogoče predpisati z zakonom. Tako procesni zakoni z namenom zagotavljanja pravne varnosti določajo roke, v katerem morajo stranke vložiti pravna sredstva in s tem uveljavljati svojo ustavno varovano pravico, kot tudi posledico, ki je v tem, da se o prepozno vloženem pravnem sredstvu ne odloča vsebinsko.
zahteva za sodno varstvo - prekršek - zakonski znaki prekrška - odjava vozila iz prometa - vrnitev registrskih tablic - nemogoča obveznost - izpolnitev obveznosti
Drugi odstavek 39. člena ZMV-1 določa, da mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, in sicer v primerih, ki so navedeni v 1. do 8. točki tega odstavka. Čeprav citirana določba določa, da mora lastnik vozila hkrati z odjavo izročiti tudi registrske tablice, to še ne pomeni, da je vozilo mogoče odjaviti le ob predložitvi registrskih tablic in da storilec obveznosti odjave vozila objektivno ni mogel izpolniti, ker registrskih tablic ni imel v posesti. Obveznost lastnika registriranega vozila je, da v primerih, ki so taksativno določeni v citirani določbi, registrirano vozilo odjavi. Hkrati z odjavo je sicer dolžan izročiti tudi registrske tablice, vendar pa te obveznosti ni mogoče razlagati kot pogoja za odjavo vozila, kar je pravilno pojasnilo tudi že sodišče prve stopnje. Citirana določba namreč ne predpisuje, da je odjava vozila mogoča le ob predložitvi registrskih tablic, to tudi ne izhaja iz njene dikcije.
ZP-1 člen 9, 56, 56/4, 57b, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 159. URS člen 28.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora biti razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta z izrekom odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.
ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14a,. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/11.
razlogi za ustavitev postopka o prekršku - subjektivni element - davčni prekršek - beneficium cohaesionis
Če je namreč storilka račun imela in ji ga je banka zaprla brez pojasnila2, prav tako pa tudi pri drugih bankah brez njihovega ustreznega pojasnila ni uspela doseči odprtja novega, ji ni mogoče očitati malomarnosti glede prekrška po 14. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-5, 5, 5/1, 5/1-5, 5/8, 5/9, 23, 23/1, 23/1-5. ZDR-1 člen 5, 5/2.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - državljani tretjih držav - pojem zaposlitev - delodajalec - elementi delovnega razmerja - nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije - prekršek neznatnega pomena - kolektivni prekršek
V obravnavani zadevi ne gre za prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak za prekršek po ZPDZC-1, zato je vsebino zakonskih znakov prekrška potrebno tolmačiti po določbah tega zakona (in ne ZDR-1, kot to zmotno meni pritožba). Prekršek iz 5. alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 stori delodajalec, ki nezakonito zaposli državljana tretje države in s tem krši 5. alinejo prvega odstavka 5. člena tega zakona. Delodajalec je v 2. točki prvega odstavka 2. člena ZPDZC-1 za potrebe tega zakona opredeljen kot pravna oseba,1 pri kateri se opravlja delo ali omogoča opravljanje dela. Drugače kot po drugem odstavku 5. člena ZDR-1, ki status delodajalca veže na zaposlitev na podlagi sklenjene pogodbe zaposlitvi, po ZPDZC-1 pravna oseba torej dobi status delodajalca zgolj s tem, da fizično osebo vključi v svoj delovni proces na način, da ta opravlja delo oziroma ji omogoči opravljanje dela. In to je - logično - tudi vsebina pojma "zaposlitve" pri delodajalcu po ZPDZC-1.
Pomanjkanja delovne sile po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot okoliščino, zaradi katere bi bila nezakonita zaposlitev posebno lahko dejanje, enako pa velja tudi za zahtevnost postopkov zaposlovanja tujcev.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.