ZP-1 člen 66, 66/2. ZZZiv člen 45, 45/1, 45/1 - 2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - napad psa
Sodišče prve stopnje je odločalo o storilčevi vloženi ZSV v hitrem postopku o prekršku, v takih postopkih pa v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga storilec utemeljuje v svojih pritožbenih navedbah, ni dovoljen in je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v takih primerih ugotovi prvo sodišče.
Obveznost označitve datuma in časa začetka parkiranja na označenih parkirnih prostorih na počivališčih avtoceste in hitrih cest je predpisana z zakonom in gre torej za zakonsko obveznost, ki jo morajo poznati in upoštevati vsi, zlasti pa poklicni vozniki. Udeleženci cestnega prometa so primarno dolžni upoštevati zakonsko določena pravila cestnega prometa, pravila določena s prometno signalizacijo pa toliko in takrat, ko je ta postavljena in razveljavlja ali precizira zakonsko določena prometna pravila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054054
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZP-1 člen 113a, 113b, 113b/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakonit dokaz - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - začetek postopka o prekršku
Tudi po presoji vloženega ugovora s strani obdolženca je prvo sodišče ugotovilo, da ugovorne navedbe obdolženca obstoja utemeljenega suma niso mogle omajati.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku in le v primeru, ko udeleženec cestnega prometa takemu rezultatu oporeka, pride v poštev, da mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za zaslišanje priče - javni red in mir
Sodišče lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti.
odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - neformalni razgovor s policisti - namerno zavajanje
Če sta policista obdolžencu pojasnila kakšne so predpisane sankcije za prekršek odklona strokovnega pregleda in za prekršek vožnje pod vplivom prepovedanih drog, je povsem mogoče, da je obdolženec razumel, da ni nobene razlike, če gre na strokovni pregled ali ne, ker sta za oba prekrška predpisana globa v višini najmanj 1.200,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede samih sankcij tako resnično ni nobene razlike, vendar le pod pogojem, če se tudi na strokovnem pregledu ugotovi prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu, kar pa naj bi policista obdolžencu prav tako pojasnila.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
krivda - obrazložitev sodbe o prekršku - ustavitev vozila - razlogi o krivdi
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem subjektivnega elementa prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek zapisalo zgolj, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom, saj se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je v le-to privolil. Ker slednji zapis predstavlja zgolj prepis zakonske definicije eventualnega naklepa, zagovornica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede subjektivnega odnosa storilca do storitve prekrška zgolj postavilo definicijo in da svojega zaključka ni z ničemer obrazložilo.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe - odločitev o sankcijah
Z izpodbijano sodbo je sodišče plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji. V takem primeru pa pritožba prekrškovnega organa glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
ZCestn člen 50, 50/4, 50/4-8, 50b, 50b/2. ZP-1 člen 6.
krivda - odgovornost za prekršek - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - prekršek in kaznivo dejanje - prepovedana posledica
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00053458
ZP-1 člen 66, 66/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec
Ker sodbe, s katero je bilo odločeno v zahtevi za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na ugotovitve sodišča prve stopnje vezano in storilec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je oškodovanka najprej udarila njega, da mu je nagonsko odletela roka in ji je udarec vrnil, da ni nasedel njeni nadaljnji provokaciji, in da ugotovitvam policistov ni mogoče slediti kot verodostojnim, saj je ena izmed prič bivši policijski inšpektor, čigar žena je najboljša prijateljica oškodovanke.
dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.