V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
dokazna ocena sodišča prve stopnje - storilec prekrška
Pritožbi je pritrditi tudi v delu, ko izpostavlja, da je prvo sodišče v točki 6 zapisalo, da je storilkin predlog tekom postopka za izločitev zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 6. 5. 2020 neutemeljen, zaradi česar je sodišče odločilo, da takega posnetka na predloženem CD ne bo upoštevalo, v nadaljevanju pa je dopustilo izpoved policistke PP ... B. B., ki je natančno izpovedovala o vsebini zvočnega posnetka, ki ji ga je po prihodu policistov predvajala C. C. s svojega telefona, to pa so tisti očitki in besede, ki izhajajo tudi iz tenorja odločbe prekrškovnega organa, v nadaljevanju pa je prav na to izpovedbo vezalo tudi verodostojnost in dokazno oceno izpovedbe oškodovanke C. C., zato je taka dokazna ocena glede na predhodno odločitev sodišča, da zvočnega zapisa na zgoščenki CD, ki ga je predložila oškodovanka ne bo upoštevalo, pomanjkljiva in nejasna in v neskladju z določbo člena 68 ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in skrbno mora raziskati vse tiste okoliščine in dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tista, ki so mu v korist, nikakor pa ne sme pri tem svoje odločitve graditi na nezakonitih dokazih (6. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00059078
ZGos člen 1, 1/2. ZIN člen 19, 20. ZOUTPI člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-29. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 65, 65/4, 66, 66/2.
javni prostor - zaprt javni prostor - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru - opravljanje gostinske dejavnosti - ekskulpacijski razlog - navodila delodajalca - gostinska dejavnost - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil.
Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.
ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni akt o cestninjenju (2018) člen 1, 1.2. ZP-1 člen 6.a, 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-5, 155/1-8, 156, 156/-1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - blanketna norma - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga - kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena - omilitev globe
Zakaj bi naj bili razlogi sodbe nerazumljivi in sami s seboj v nasprotju, pritožba posebej ne argumentira, v delu, kjer pa uveljavlja, da so razlogi sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi oziroma v nasprotju z navedbami v postopku postavljenega izvedenca, pa gre za uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja storilcu očitanih prekrškov, ki pa v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog skladno z drugim odstavkom 66. člena ZP-1, zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih pritožničinih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - prepovedane droge - marihuana - čas storitve prekrška
Kot že pravilno navaja sodišče prve stopnje se v tovrstnem dokaznem postopku tudi na podlagi v času storitve prekrška veljavne dikcije prvega odstavka 106. člena ZPrCP ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika.
ZPrCP člen 106, 106/3.. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (2011) člen 3.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - metadon
Po določbi 3. člena Pravilnika o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, z zdravili, ki vsebujejo prepovedane droge, sicer lahko vozi vozilo, vendar le, če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov. Pritožnik ne trdi, da bi bila njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu, zato v nobenem primeru ne bi smel voziti in sodišču ob dejstvu, da so bile v obdolženčevi krvi najdene prepovedane droge, ni bilo treba izvajati dokaza z izvedencem.
odvzem predmetov - odvzem avtomobila - razlogi za odvzem - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic
Obdolženi je storil enaka prekrška že v letu 2021, pri čemer je šlo za isto vozilo. Očitno torej takrat izrečena kazen na obdolženca ni vplivala tako, da ne bi več ponavljal istovrstnih prekrškov, prav tako pa je očitno tudi, da je lahko ponovno vozil isto vozilo, čeprav lastnica, ki je njegova žena, ve, da nima vozniškega dovoljenja. Ob povedanem je nevarnost, da bi istovrstne prekrške ponavljal, tudi po mnenju pritožbenega sodišča realna. Vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kombinirana še s prekrškom po 107. členu ZPrCP, predstavlja resno nevarnost za ostale udeležence v cestnem prometu. Na ta zaključek ne vpliva dejstvo, da doslej obdolženi k sreči še ni povzročil prometne nesreče. Na drugi strani tehtnice pa je zgolj dejstvo, da odvzem avtomobila osebi, ki ni storilec prekrška, že na splošno pomeni poseg v njeno lastninsko pravico. Niti obdolženi niti lastnica nista v postopku (čeprav sta oba to možnost imela) navajala nobenih drugih okoliščin, ki bi terjale dodatno presojo sodišča prve stopnje glede teže posega v lastninsko pravico. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zato odvzem avtomobila ni pretiran poseg v lastninsko pravico lastnice avtomobila glede na nevarnost, ki jo za varnost cestnega prometa predstavlja obdolženi.
Prekršek po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 stori imetnik dovoljenja za izdajo trajnih preskusnih tablic bodisi tako, da izda trajne preskusne tablice za prevoz vozila, ki ni tehnično brezhibno, bodisi je registrirano, ali če izda trajne preskusne tablice za druge namene in ne za potrebe prodajalcev vozil oziroma za namen preskusne vožnje morebitnega kupca ali za preizkušanje vozil. Namen določbe petega odstavka 37. člena ZMV-1 je torej preprečiti izigravanje pravil o obvezni registraciji in označitvi motornih vozil v cestnem prometu s tem, da bi se trajne preskusne tablice izdajajo za redno uporabo motornega vozila v cestnem prometu.
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b-1. ZUP člen 80, 80/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum
V okviru presoje utemeljenega suma sodišče namreč ne presoja ali je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec zahtevo za sodno varstvo vložil po izteku roka, določenega v zakonu, za njeno vložitev pritožba pa tega odločilnega dejstva ne izpodbija, je izpodbijana odločitev o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo pravilna.
Zastaranje pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon, kar pomeni, da zastaranja ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno usmerjena h končnemu cilju izreka sankcije.
prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Tudi kršitev prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) ni podana, saj je s sklepom Okrajnega sodišča v Celju ZSV 77/2021 prvotno izdan plačilni nalog bil odpravljen, kar pomeni, da so bile odpravljene vse posledice in se šteje, da nikoli ni bil izdan. Zato predhodno izdan plačilni nalog ne predstavlja ovire za vložitev obdolžilnega predloga. Nenazadnje to jasno izhaja iz prvega odstavka 171.č člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Eno izmed jamstev poštenega postopka je, da lahko storilec predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, zakaj določenega dokaza ne bo izvedlo, ustrezno obrazložiti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057369
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - domneva odgovornosti lastnika vozila - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča vezano.
zahteva za sodno varstvo - zasebno varovanje - sklenitev pogodbe - storilec prekrška - pogodba
Naročnik storitev zasebnega varovanja je bila družba B. d.o.o., ki upravlja lokal C., ta družba pa je pogodbo sklenila z družbo D. d.o.o. kot izvajalcem storitve zasebnega varovanja, pravna oseba A. d.o.o. pa je v tej zadevi sodelovala kot "drugi imetnik licence" na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 3. 2019, ki pa je ni mogoče šteti kot pogodbo o zasebnem varovanju, ker ni sklenjena z naročnikom, ampak z drugim izvajalcem zasebnega varovanja. Zagovornik tako pravilno opozarja, da pravna oseba A. d.o.o. v predmetni zadevi nastopa zgolj kot ″drugi imetnik licence, ki sodeluje pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku″ in da v takem primeru drugi stavek tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 zavezuje tistega imetnika licence, ki z naročnikom storitve sklene pisno pogodbo, v konkretnem primeru torej družbo D. d.o.o.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/7, 31, 31/3. ZP-1 člen 68.
zahteva za sodno varstvo - osna obremenitev vozil na javnih cestah - načelo materialne resnice - skupna masa vozila - verodostojnost dokazil
Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka