brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V obravnavani zadevi ni podan vsebinski pogoj, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahteva 24. člen ZBPP, saj pravdnega postopka v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev najemnega razmerja, ni smiselno nadaljevati, v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi izgubljenega dobička pa tožnik v postopku nima verjetnega izgleda za uspeh.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes
Ker tožnik ni bil stranka v inšpekcijskem postopku, je prvostopenjski organ njegovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka utemeljeno zavrgel, drugostopenjski organ pa je njegovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa utemeljeno zavrnil.
upravljanje večstanovanjskih stavb - upravnik - vpis v register upravnikov stavb - pogoji za vpis v register
Podlago za imenovanje upravnika predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih celotne stavbe. Za imenovanje upravnika zato ni dovolj večina po posameznih vhodih, saj to ni kvalificirana večina, kot jo zahteva SZ-1, saj je kvalificirana večina le soglasje večine na celotni stavbi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28. ZMZ-1 člen 84. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici - podatki iz sistema EURODAC - nevarnost pobega - začasna odredba
Sodišče ocenjuje, da so odločilne okoliščine, ki izkazujejo znatno nevarnost, da bo tožnik samovoljno zapustil azilni dom in ponovno odšel v kakšno drugo državo tudi v tem, da je tožnik že samovoljno zapustil azilni dom, kjer je bival v Nemčiji, kar izkazuje njegovo nesodelovanje v postopku mednarodne zaščite. Tožnik tudi ni zatrjeval, da bi imel utemeljen razlog, da bi Nemčijo zapustil in da naj bi se njemu osebno zgodilo karkoli, kar bi lahko predstavljajo prepričljive razloge za njegov odhod.
Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika. Sodišče je v obravnavani zadevi že obrazložilo, da je pri tožniku zaradi njegovih ravnanj in izjav v postopku mogoče utemeljeno sklepati, da obstaja znatna nevarnost pobega tožnika.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek na zahtevo tožničinih dveh sinov, za potrebe zapuščinskega postopka (po pokojnem očetu) in se nanju tudi glasi izrek izpodbijanega sklepa, to pomeni, da sta bili stranki v postopku (samo) tožničina dva sinova in da tožnica v postopku, v katerem je svoja sinova v njunem imenu (po pooblastilu) samo zastopala, ni bila stranka (z interesom). Po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnica ni bila stranka (z interesom) v postopku izdaje upravnega akta, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitve - zavrženje tožbe
Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji
Znatno nevarnost, da bi tožnik lahko pobegnil pred zaključkom postopka po Uredbi Dublin III, izkazujejo podatki iz sistema EURODAC, iz katerih izhaja, da je tožnik predhodno že trikrat vložil prošnjo za mednarodno zaščito v drugih državah članicah (Madžarska, Avstrija) ter zapustil Avstrijo, še preden je bil postopek odločanja o njegovi prošnji končan. Navedeni ugotovitvi pritrjuje tudi tožnik, zato ni sporna. Že navedeno tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik ni sodeloval v postopkih druge države članice, v kateri je zaprosil za mednarodno zaščito, ne da bi podal prepričljive razloge za tako ravnanje.
Odločno tožnikovo nasprotovanje vrnitvi na Madžarsko kaže na utemeljeno verjetnost, da tožnik tudi v Republiki Sloveniji ne bo počakal do predaje odgovorni državi članici.
davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - zahteva za obročno plačilo - zavrženje zahteve - ista upravna zadeva
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - umik prošnje v odgovorni državi - začasna odredba
Sodišče je ob upoštevanju okoliščin, da: - je tožnik pred prihodom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Nemčiji; - da tožnik Nemčije ni zapustil samovoljno, temveč je prosil za umik svoje prošnje in počakal na pridobitev dokumentacije o tem, da lahko državo zapusti; - da je bil z umikom prošnje postopek v Nemčiji zaključen in tožnik torej države ni zapustil pred koncem postopka ter ni mogoče šteti, da v postopku ni sodeloval; - da je tožnik na mejnem prehodu Dobova sam odšel do policistov in se jim „predal“ ter takoj naslednji dan po popoldanskem prijetju podal namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev, v kolikor bo na odprtem oddelku, počakal, poleg tega pa nima nobenih sredstev, da bi kam šel; presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni do držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - primernost ukrepa - začasna odredba
Uredba o sistemu EURODAC v tretjem odstavku 24. člena določa, da je iz sklicne številke, ki omogoča, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in državo članico, ki potrebuje podatke, mogoče ugotoviti tudi status osebe, za katero so podani rezultati v sistem EURODAC. V vseh državah članicah, kjer sklicna številka takoj za črkami, ki opredeljuje državo članico, predstavlja število 1, pomeni, da je tožnik v teh državah podal prošnjo za mednarodno zaščito, zaradi česar so mu bili tudi vzeti prstni odtisi.
Presoja nevarnosti pobega mora biti opravljena v vsakem posameznem primeru in to na podlagi zakonsko določenih objektivnih kriterijev, pri čemer pa je skladno s točko 2. (n) člena Uredbe Dublin III dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli te objektivne kriterije. Opredelitev pojma „nevarnost pobega“ je tako izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), pri tem, da se lahko uporabijo zgolj tisti razlogi, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Vrhovno sodišče je v sodni odločbi opr. št. I Up 142/2016 z dne 8. 6. 2016 (13. točka obrazložitve) odločilo, da presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157. ZKP člen 219a.
predkazenski postopek - preiskava - zaseg elektronskih podatkov - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Spornega ukrepanja policije ni mogoče šteti za samostojno dejanje pristojnega (upravnega) organa iz 4. člena ZUS-1 in s tem za samostojen predmet spora, temveč je v konkretnem primeru v smislu 4. člena ZUS-1 lahko (kot drug posamičen akt), vključno z njenim izvrševanjem, sporna le izdana odredba preiskovalne sodnice.
Glede odredbe o preiskavi elektronskih naprav se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva. Odredbo je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano.
denacionalizacija - dopolnilna odločba - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Utemeljen je tožnikov ugovor, da je organ z izpodbijano dopolnilno odločbo pri odločanju o vračilu parcele 717 v deležu 9679/233152 odločil o tem, kar je bilo že odločeno, glede na dejstva, ki jih je sam v izpodbijani odločbi navedel.
Ker je bilo dejansko stanje v denacionalizacijski odločbi nepravilno ugotovljeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita.
Pravni učinek formalno pravnomočne odločbe ureja ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena, iz katere izhaja, da je formalno pravnomočna tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost. Drugostopni organ torej napačno meni, da negativna odločba (v smislu zavrnitve strankinega zahtevka) ne postane pravnomočna, torej tudi, da potrdila o pravnomočnosti ne potrebuje in posledično lahko razveljavitev pravnomočnosti prvostopnega organa ostane v veljavi.
Odločitev organa prve stopnje za razveljavitev potrdila v delu, ki se nanaša na B.B., je presegla zahtevo A.A. na razveljavitev pravnomočnosti odločbe, s katero je bil njegov denacionalizacijski zahtevek zavrnjen.
ZKme-1 člen 54, 56. ZUP člen 9, 144, 146, 237, 237/2, 237/2-3. ZJN-2 člen 37, 37/9.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - kršitev pravil postopka - javno naročanje - elementi javnega naročanja - tehnične specifikacije
Toženka ob obravnavi zahteve tožnice za izplačilo sredstev že na podlagi pravno relevantnih predpisov ni imela podlage za zaključek, da so za obravnavo tega zahtevka izpolnjeni pogoji za skrajšan postopek iz 144. člena ZUP. Toženka je pri obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejansko stanje v zvezi z upravičenimi stroški iz zahteve za izplačilo sredstev, opravila je pregled na kraju samem ter administrativni pregled zahtevka in za del zahtevka tožnici tudi poslala poziv za izjasnitev.
Po mnenju sodišča je določbo devetega odstavka 37. člena ZJN-2 lahko razlagati tudi tako, da se zahtevi iz te določbe, da je naročnik dolžan navesti ob navedbi znamke tudi besedilo „ali enakovredni“, če drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, zadosti tudi kadar naročnik v splošnih določbah naročila napove, da bo upošteval tudi enakovredne ponudbe, torej kolikor je iz splošnih določb jasno, da se nanašajo na celoten popis naročila. Torej, da ni za pravilno uporabo devetega odstavka 37. člena ZJN-2 nujno, da se besedilo „ali enakovredni“ dopisuje ob vsaki naročeni postavki.
ZUP člen 290, 291, 298. ZKZ člen 2, 2/1, 4, 7, 7/1, 7/1-2. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno je varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na ta sklep. V konkretnem primeru se tožnikovi ugovori nanašajo (tudi) na sklep o dovolitvi izvršbe, zato je sodišče tožbo kot dopustno sprejelo v meritorno obravnavo.
Če je zemljišče v zaraščanju, to še ne pomeni nujno, da gre v smislu navedenega pravilnika za zemljišče, ki predstavlja po rabi „drevesa in grmičevje“.
Sporno določilo splošnih pogojev tožnici omogoča, da v primeru, da zavarovalec priporočene pošiljke ne dvigne, šteje, da je opomin prejel z dnem prejetja pošiljke na pošto. To pa ustvarja fikcijo, ki je v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za določbo, ki za nastop zahteva vedenje zavarovalca, da bo zaradi neplačila premije lahko nastopila zakonska sankcija odstopa od pogodbe. Določba splošnih pogojev je zato v nasprotju z namenom določbe drugega odstavka 969. člena OZ, saj gre za ureditev, ki jo določba drugega odstavka 969. člena OZ ne dopušča, ker je namen določbe v obvestitvi zavarovalca o sankciji.
Tožnica napačno razlaga določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP. Po tej določbi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Razlaga sporne določbe besedila „delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke“ pomeni, da je upravičenec do BPP v postopku na podlagi zatrjevanega pravnega temelja, s katerim je s tožbo ali drugim pravnim sredstvom uveljavljal svojo pravico od nasprotne stranke, pridobil to, za kar si je s postopkom prizadeval. Tožnica si zato napačno razlaga, da ni pridobila nobenih sredstev, ker ji je bilo vrnjeno le njeno, ker je pridobitev sredstev oziroma dohodka treba razlagati v smislu prvega odstavka 48. člena ZBPP.
O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga je že odločeno, nazadnje s sklepom z dne 26. 3. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tej dejanski ugotovitvi tožnik tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.