Zakon o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 3. ZPIZ člen 209.
priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem - pilot
Za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, ni odločilno, ali je delavec razporejen za polni delovni čas na delovno mesto "pilot", temveč je pogoj, da opravlja delo poklicnega pilota (upravlja z letalom na način, da vzleta in pristaja) ter da ima najmanj 200 letov v letu.
Kot eno leto se ne šteje koledarsko leto temveč ta pojem pomeni kontinuiranih 12 mesecev.
1. Pripoznava v civilni pravdi je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. V obravnavanem primeru je tožena stranka v svoji vlogi z dne 3.6.2003 res predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka v višini 180.508,00 SIT (ne pa v celotni vtoževani višini), vendar pa je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala terjatvi v celoti, tako po temelju, kot tudi po višini. Glede na to ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka podala sodišču jasno in določno izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka za znesek 16.535,00 SIT.
2. 4.odst. 266. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), določa, da mora stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine; to torej pomeni, da je bilo v obravnavanem primeru na toženi stranki dokazno breme za trditve, da vseh ukrepov za zmanjšanje škode tožeča stranka ni uporabila.
regres za letni dopust - prijava terjatve - postopek prisilne poravnave
Če upnik svoje terjatve v postopku prisilne poravnave ne prijavi, zaradi tega ni prekludiran, kot to določa ZPPSL v primeru, če upnik ne prijavi svoje terjatve v stečajnem postopku.
izstop iz družbe - izključitev družbenika iz družbe
Pritožnik zmotno meni, da je imel podlago za izstop iz družbe že v 8. odstavku 416. člena ZGD, ker je preostalim družbenikom ponudil v odkup svoj poslovni delež, skladno z 11. členom družbene pogodbe, ki pa za nakup njegovega poslovnega deleža niso bili zainteresirani. Po 8. odstavku 416. člena ZGD ima res družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, pa ga drugi družbeniki niso pripravljeni kupiti in tudi niso dali soglasja k prodaji tretji osebi (ki ni družbenik), možnost izstopiti iz družbene pogodbe. Vendar to ne pomeni, da je družbenik to lahko storil z enostransko izjavo o izstopu, posredovano družbi. Za tak primer ZGD v 2. odstavku 436. člena družbeniku (ki želi izstopiti iz družbe) omogoča, da s tožbo od družbe zahteva izstop. Da je izstop mogoč le s tožbo (če ni z družbeno pogodbo določena možnost izstopa družbenika - več o tem v nadaljevanju) izhaja tudi iz taksativno naštetih razlogov, ki opravičujejo tako tožbo. Eden od teh razlogov pa je tudi, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa. Neposredna povezava tega razloga z določbo 8. odstavka 416. člena ZGD je torej očitna.
Lahko pa je v družbeni pogodbi dogovorjena možnost izstopa iz družbe (prim. 1. odstavek 436. člena ZGD). In prav na pogodbeni izstop se sklicuje toženec, ki tudi v pritožbi navaja, da se je držal pravil postopka iz 13. člena družbene pogodbe, ki omogoča in ureja izstop družbenika.
Po 1. odstavku 436. člena ZGD pa mora družbena pogodba, ki omogoča izstop družbenika, določiti pogoje, postopek in posledice izstopa. Družbena pogodba pa v 13. členu določa le pogoje za izstop (da mora biti odpoved dana v dveh mesecih pred iztekom gospodarskega leta in če bi članstvo v družbi družbenika pomenilo nesorazmerne težave), ne ureja pa postopka izstopa, saj ne opredeljuje, komu je družbenik dolžan dati odpoved, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved. Če pa družbena pogodba ne določa postopka izstopa, izstop z odpovedjo ni mogoč. In ker v 13. členu družbene pogodbe dopusten izstop po vsebini ne izpolnjuje vseh zahtev iz 1. odstavka 436. člena ZGD, ni mogoče sprejeti stališča, da je bil pogodbeni izstop z družbeno pogodbo urejen.
Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da pritožnik, iz razloga, ker ga ni zahteval, ni uveljavljal nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža je namreč po 27. členu ZD dedna pravica, ki je ni treba posebej uveljavljati.
ZOR člen 154, 170, 170/1, 171/1, 154, 170, 170/1, 171/1.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala na treningu je lahko le krivdna, kajti rokomet kot športna igra sam po sebi ni nevarna dejavnost, zato tožena stranka kot organizator treninga za škodo ne odgovarja objektivno.
ZZK člen 86, 95, 95/2, 86, 95, 95/2. ZZelP člen 38, 38/1, 38/3, 38, 38/1, 38/3. ZZK-1 člen 264, 264/1, 264, 264/1.
javno dobro - vpis v zemljiško knjigo
Predlagatelju ni bilo potrebno priložiti zemljiškoknjižne listine, ki jo omenja pritožba in je ta navedba neutemeljena, je pa predlagatelj priložil izjavo iz 3. odst. 38. čl. ZZelP, iz katere izhaja, da sta omenjeni parceli del javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis v zemljiško knjigo.
Po oceni pritožbenega sodišča gre za nedopustno ravnanje tožene stranke, ki je tožniku naložila, da mora vajo izvesti, čeprav je bila tožena stranka, poveljnik, seznanjen s tem, da ima poškodovano koleno. Tožena stranka je zdravstveno dokumentacijo o predhodnih poškodbah kolena imela, posebej pa je tožnik na to opozoril poveljnika, zato ta ne bi smel dopustiti, da tožnik vajo izvaja. Ker je tožena stranka to dopustila, je tožniku za škodo, ki jo je utrpel, odgovorna.
vrednost spornega predmeta - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če sodišče meritorno odloči o tožbi z "opisnim" tožbenim zahtevkom, ne da bi predhodno izvedlo postopek za določitev vrednosti spornega predmeta (oz. za opredelitev tožbenega zahtevka po višini), s tem ne zagreši nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Če stranka vloži predlog za oprostitev sodnih taks skupaj s pritožbo, je stranka lahko oproščena le plačila sodne takse za pritožbo, saj sklep o oprostitvi plačila sodnih taks lahko učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. To pomeni, da stranka ne more biti oproščena plačila sodne takse za sodbo.