neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listini ne obrazloži v skladu s 53. čl. ZIZ, ga sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zavrne.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - verižna kompenzacija - neobičajen način plačila
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da so ob upoštevanju načel stečajnega prava izpolnitve z verižnimi kompenzacijami neobičajni način izpolnitve in se zanje torej domneva obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti (po 1. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL). Neobičajni način izpolnitve po stečajnem zakonu je tisti, ki ni vsebovan v obveznosti sami; tožena stranka je imela terjatev do tožeče stranke po več računih iz naslova tej stranki dobavljenega blaga. Običajni način izpolnitve obveznosti tožeče stranke bi torej bilo plačilo na račun tožene stranke pri organizaciji za plačilni promet.
Opominska taksa se plača od skupne vrednosti vseh neplačanih taks, ki jih stranka kot taksna zavezanka ni pravočasno plačala in je k njihovemu plačilu pozvana z opominom in ne od vsake posamezne neplačane takse, ki se terjajo z istim opominom. Taksa za opomin namreč predstavlja le strošek, ki ga ima sodišče s pozivanjem strank, da poravnajo svojo zakonito obveznost do sodišča in nima narave kazenske takse, ki se plačuje od vseh neplačanih taks.
zastaranje odškodninske terjatve - relativno zastaranje - absolutno zastaranje
Ni pravilno stališče pritožbe, češ da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje "objektiviziralo subjektivni zastaralni rok", s tem ko se je postavilo na stališče, da mora oškodovanec pri ugotavljanju obstoja in obsega škode ter povzročitelja ravnati vestno in mora storiti vse, da čimprej ugotovi vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Četudi je tožeča stranka v predmetni zadevi predložila dokaz o tem, kdaj je zvedela za povzročitelja prometne nezgode, je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali bi te podatke tožeča stranka lahko pridobila prej.
ZPPPAI člen 7, 7/3, 7, 7/3. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51, 51-3.
odpravnina ob upokojitvi - poklicna bolezen
S tem, ko je RS z zakonom prevzela obveznost dokupa manjkajoče
zavarovalne dobe, ni zagotovila pomoči delodajalcu, ki se ni ukvarjal
z azbestno proizvodnjo. Zato ni mogoče šteti, da je delodajalec za
delavca financiral dokup zavarovalne dobe. Delodajalec je zato
delavcu ob upokojitvi dolžan izplačati odpravnino.
Tožnik mora dokazati dejstva, iz katerih izvira njegov zahtevek (t.i. pravotvorna dejstva), toženec pa dejstva, na katera opira svoje ugovore, t.j. dejstva, iz katerih izhajajo iz ugovora nastale pravice, ugasle pravice oz. samostojni ugovori. Posledice nedokazanosti nekega dejstva zadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo glede na normo materialnega prava zatrjevati in v skladu s 7. in 212. čl. ZPP tudi dokazati.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 372, 372/2, 277, 324, 324/2, 372, 372/2.
zakonske zamudne obresti - zastaranje
Zamudne obresti so sankcija le za zamudo z izpolnitvijo denarne, ne pa tudi nedenarne obveznosti. Za presojo začetka teka zakonskih zamudnih obresti je tako odločilno le, kdaj je tožena stranka prišla s plačilom v zamudo, to pa je bilo v obravnavanem primeru šele z začetkom postopka za dosego izpolnitve obveznosti, torej s spremembo istovetnosti zahtevka.
Zamudne obresti dospevajo z vsakim dnem dolžnikove zamude v izpolnitvi denarne obveznosti in zastarajo v roku treh let.
Zaslišane priče so izrecno povedale, da teh parcel F.J. in njegova družina ni obdeloval od takrat dalje, ko so mu bile odvzete zaradi osnovanja vinogradniškega kompleksa. Sporne parcele so bile pokojnemu F.J. odvzete iz posesti, vendar obljubljeno mu je bilo, da bo dobil za odvzete parcele drugo zemljišče, kar se ni zgodilo. Vseskozi, kot so tudi te priče povedale, je hodil na Občino in na V., da bi dobil parcele nazaj, oziroma drugo zemljišče v zameno, vendar brez uspeha. Na podlagi teh dejstev pa ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila drugotožena stranka in njeni pravni predniki v dobroverni posesti teh parcel.
Pritožnica je podpisala dedni dogovor v zmoti glede predmeta dedovanja. V sodni praksi prevladuje stališče, da je dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, sodna poravnava. Sodna poravnava pa se izpodbija po 392. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tožbo za razveljavitev in ne s pritožbo.
Po našem pravu stiki niso le pravica staršev, ampak tudi pravica otroka. Njena hčerka ima pravico do stikov z očetom in tožnica ji mora te stike omogočiti. Pri tem mora opustiti vse, kar očetu otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki ima za posledico njegov odpor proti stikom. V okviru svoje vzgojne naloge pa mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku pozitiven odnos do stikov. Seveda pa mora tudi oče opustiti vse, kar materi otežuje vzgojo otroka.
ZOR člen 200, 324, 200, 324. OZ člen 299, 378, 299, 378.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija odškodnine
1. Ob upoštevanju vseh posebnosti tožnikovega primera in na drugi strani upoštevajoč okvire sodne prakse, ki se je izoblikovala ob obravnavanju drugih podobnih primerov, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za to obliko škode primerna odškodnina, na kolikor jo je tožniku odmerilo prvostopenjsko sodišče.
2. Z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča iz junija 2002 je bila sodna praksa na področju obresti od prisojenih odškodnin spremenjena, tako da zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu že od uveljavitve OZ dalje torej od 1.1.2002, razen če zamuda ni nastala pozneje.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je odločilno za zahtevek tožnice dejstvo, da druga toženka ni imela posebnega pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve. Člen 815 ZOR, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določa, da naročilo za posredovanje ne vsebuje za posrednika pravice, da bi smel sprejeti za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Smisel te določbe je v tem, da bi bile zlorabe posrednika napram naročitelju čim bolj otežkočene in da posrednik ne bi prišel nedopustno do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici. Če sta toženi stranki nastopali v razmerju do tožnice kot kupcem stanovanja enotno, tako kot je tožnica ves čas zatrjevala, tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, ker je izpolnila denarno obveznost posredniku in ne direktno prodajalki. Če je prva toženka v navzočnosti tožnice pooblastila drugo toženko, da zanjo sprejme kupnino po pogodbi, dejstvo, da to pooblastilo ni bilo pisno, nima takšnega pomena kot mu ga je dalo v izpodbijani sodbi zmotno sodišče prve stopnje. Tudi če je bilo dano zgolj ustno pooblastilo prve toženke, da zanjo druga toženka sprejme izpolnitev, je veljavno.
ZdavP člen 95, 95/1, 95/2. ZPP člen 18, 18. ZdavP-1 člen 32, 32/1, 32/4, 32, 32/1, 32/4, 32, 32/1, 32/4.
sodna pristojnost - davčni postopek
Iz 1. odst. 95. člena Zakona o davčnem postopku (ZdavP), veljavnega v času, iz katerega izvira ta spor, je razvidno, da lahko davčni organ nastopa tudi kot dolžnik, davčni zavezanec pa kot upnik, ki zahteva vračilo preveč plačanega davka. Tudi pri takšni zahtevi davčni organ postopa na temelju procesnih pravil, vsebovanih v ZdavP, subsidiarno pa tudi na temelju Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (3. odst. 1. člena ZdvaP).
2. odst. 95. člena ZdavP določa, da se zavezancu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila. Drugače povedano: davčni organ z davčnim zavezancem opravi pobotanje medsebojnih terjatev in obveznosti, pobotanje pa se opravi v postopku z zahtevkom za vračilo preveč plačanega davka, torej v davčnem postopku. Iz povedanega izhaja, da bi tožeča stranka opisanemu pobotanju lahko oporekala le v davčnem postopku. Nevrnjeni oziroma pobotani del zahtevanega zneska iz naslova preveč plačanega davka zato ne more predstavljati tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Vsebinsko enake določbe vsebuje tudi novi Zakon o davčnem postopku (ZDavP-1; Ur. list RS, št. 54/04), veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa (glej 1. in 4. odst. 32. člena ter 2. odst. 1. člena ZDavP-1).
V postopku za izdajo začasne odredbe je dopustna in utemeljena ureditev, ki kontradiktornosti ne zagotavlja že na obravnavi oziroma pred izdajo sodne odločbe, pač pa naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopno odločitev. V postopkih za izdajo začasnih odredb je torej dopustno, da je konktradiktornost vzpostavljena šele v postopku z ugovorom.