Tožnica pri toženi stranki ni imela zagotovljene prehrane med delom, ampak si je morala hrano kupovati sama, zato je upravičena do povračila nadomestila stroškov za prehrano.
Tožnica je še vedno zmožna opravljati organizirano pridobitno delo kot invalid III. kategorije invalidnosti, in sicer drugo delo z omejitvami v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in editativnih substanc v zraku, ki bi nanjo in na dihala delovali iritativno – toksično, brez prenašanja težjih bremen, brez vsiljenega ritma dela, brez daljše hoje in stoje, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, zato ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.
Tožnik, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje, je bil z dokončno in pravnomočno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, saj je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožen za delo na drugem fizično lažjem in psihično manj zahtevnem delu, brez uporabe motornih vozil v službene namene, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa mu ni bila priznan. Ker mu ta pravica ni bila priznana, nima pravice do delne invalidske pokojnine.
Tožeča stranka je ravnala zakonito in je toženi stranki - bivšemu sodniškemu pripravniku (po preložitvi obveznosti skleniti delovno razmerje) poziv na sklenitev delovnega razmerja izdala pravočasno. Tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila, ker na podlagi tega poziva ni sklenila delovnega razmerja najmanj za čas trajanja pripravništva. To pa pomeni, da je na podlagi četrtega odstavka 11.a člena ZPDI, ki določa, da je sodniški pripravnik, če ne sklene delovnega razmerja na poziv, tožena stranka dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, dolžna vrniti prejete neto plače, ki jih tožeča stranka utemeljeno vtožuje v tem individualnem delovnem sporu.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – učitelj - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Tožnik (profesor na srednji šoli) je s fizičnimi dotiki, ob katerih je uporabljal tudi izraze, ki so namigovali na spolnost, dijakinje nadlegoval in posegel v njihovo spolno integriteto, kar je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima tudi znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz 2. odstavka 174. člena KZ-1. Tudi sicer je tožnik kot profesor že s ponavljajočim neprimernim izražanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga zakonita.
Pri kršitvah osebnostnih pravic posameznika, kot so pravica do dostojanstva zasebnosti in nedotakljivosti, gre za zlorabo osebne integritete, ki posega v pravno zavarovano sfero oškodovanca. Vendar naj bi se odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic priznala izjemoma in v primeru takšnih kršitev, ki so pri oškodovancu upravičeno povzročila duševne bolečine. Ni sprejemljivo stališče, da lahko vsako škodno ravnanje delodajalca povzroči delavcu duševne bolečine, saj ljudje različno dojemamo čustveno in psihično nasilje enega do drugega, nekdo je lahko bolj občutljiv (strpen) na konkreten odnos ali medsebojno komunikacijo, drugi pa ne. Vsekakor mora biti kršitev osebnostnih pravic težka in intenzivna, ki občutno presega običajno (normalno) obnašanje posameznikov, kot se v danih razmerah lahko pričakuje. To pomeni, da je potrebno denarno odškodnino iz naslova kršitev osebnostnih pravic omejiti samo na takšne dogodke, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerjih jasno manifestirajo kršitev. Nikakor pa ne pomeni denarna odškodnina kazen za povzročitelja, temveč predstavlja le zadoščenje oškodovancu za povzročene nevšečnosti in duševne bolečine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik ni pridobil pisnega soglasja za koriščenje rednega letnega dopusta in je tako neupravičeno izostal z delovnega mesta. Prav tako ni prijavil spremembe prebivališča pri pristojnem ministrstvu in o tem ni obvestil delodajalca, pri čemer je delodajalca spravil v občutno premoženjsko škodo glede kraja prebivanja, ker mu je tožena stranka izplačevala višje potne stroške, pri čemer naj bi dejansko živel le 50 m od delovnega mesta. Z opisanim ravnanjem je tožnik kršil delovne obveznosti, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
invalidnost – svoj poklic – javna dela – invalidnost pred nastopom dela
Tožnica, ki je po izobrazbi medicinski tehnik, je kot medicinska sestra delala le krajše obdobje po zaključku šolanja, nato pa je delala različna druga dela. Za ugotovitev invalidnosti je treba najprej razčistiti, kaj je tožničin svoj poklic iz 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1, po katerem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo ukinila tožničino delovno mesto in računovodsko službo prepustila zunanjemu pogodbenemu izvajalcu, ter s tem zagotovila nemoteno delovanje finančno-računovodske službe, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
Uredba (ES) št. 883/2004 ne ureja pravic in ne pokriva dajatev na podlagi preostale delovne zmožnosti, temveč osebe, za katere se uporablja, na podlagi I., II. ali III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine ob pogojih iz 67. člena ZPIZ-1. Pri tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložil pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, pač pa do zmanjšanja delovne zmožnosti, ker ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je KV zidar, še vedno pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu z omejitvami s polnim delovnim časom, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 64.
pokojninska doba – kmetijska delavka – elementi delovnega razmerja
Ker je tožničino delo kmetijske delavke na kmetiji v velikosti 10 ha v lasti njene mame, ki se je ukvarjala z vzrejo in prodajo govedi in prašičev ter prodajo mleka in kmetijskih pridelkov, vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja (stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjeno plačilo), se ji čas opravljanja tega dela šteje v pokojninsko dobo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nedopustna grožnja
OZ v 45. členu določa, da je grožnja podana, če pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzroči utemeljen strah, tako da bi ta sklenila pogodbo oziroma v konkretnem primeru podpisala obvestilo in odpoved, pri čemer se strah šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke. Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožnici „grozila“, da ji bo podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to ne predstavlja nedopustne grožnje ali strahu.
Za zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bistveno, ali je delodajalec posamezno mesto ukinil ali ne. Za rešitev je relevantno, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa, ali neko delovno mesto še obstaja ali ne. Glede na to, da je pri toženi stranki prišlo do večjega poslabšanja poslovnih rezultatov, zmanjšanja prodaje in prometa, da je velika pogodbena stranka toženi stranki odpovedala sodelovanje na področju kozmetike in namerava odpovedati sodelovanje še na segmentih detergenti za posodo in detergent za perilo, da se je poslovni izid oziroma dobiček tožene stranke v enem letu zmanjšal kar za 90 % je tožena stranka utemeljeno skušala urediti poslovanje tudi z zmanjšanjem stroškov, med katere pa seveda spadajo tudi stroški dela. Tožena stranka je delo tožnice razporedila med delavce, tako da je v celoti pokrito tožničino delo. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice
ZPP člen 168, 168/4. ZST-1 člen 39. ZST člen 3, 3/2, 4, 4/1, 4/2-2, 14, 14/1, 14/2.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil pooblaščenec tožeče stranke navzoč na glavni obravnavi z dne 17.3.2011, je njena taksna obveznost za sodbo (drugi odstavek 3. člena ZST), ker ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastala z zaključkom te glavne obravnave (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST). Zato je 12.6.2012 vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (za sodbo) res prepozen, saj ga je tožeča stranka vložila (že) po nastanku taksne obveznosti za sodbo (in tudi po prejemu plačilnega naloga sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse II Pg 1899/2010 z dne 30.5.2012 (31.5.2012)).
gospodarski spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nepravilen pravni pouk o pritožbi – pravočasnost pritožbe
Ker je bil v pravnem pouku o pritožbi sodbe prve stopnje naveden nepravilen rok za vložitev pritožbe, je v tem roku vložena pritožba pravočasna.
Ker sodišče prve stopnje niti v vabilih na glavno obravnavo niti v pravnem pouku o pritožbi izpodbijane sodbe ni navedlo, iz katerih pritožbenih razlogov se sme izpodbijati sodba, je zato pritožbeno sodišče upoštevalo pritožbena navajanja tožeče stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev – poneverba
Tožena stranka je na podlagi podatkov finančno – računovodske službe ugotovila, da tožnica v določenem obdobju ob koncu delovnega dne ni izpisala rekapitulacije blagajniških prejemkov in denarja s priloženimi računi ni oddala na blagajno tožene stranke, s čimer ji je povzročila materialno škodo. Tožnica je bila seznanjena o tem, kakšne so bile njene obveznosti v zvezi z oddajanjem denarja. Očitana ravnanja tožnice imajo znake kaznivih dejanj zatajitve in poneverbe, ki se lahko storijo samo z naklepnim ravnanjem. Zato je v tožničinem primeru izkazan razlog za izredno odpoved po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sprememba delodajalca
Tožnik je prešel k toženi stranki od svojega prejšnjega delodajalca na podlagi dogovora med obema delodajalcema, skupaj s strojem, ki ga je upravljal. Rečeno mu je bilo, da bo, kolikor na prehod ne bo pristal, postal višek in izgubil službo. Iz tega razloga in ker je bil prava neuka oseba, je podpisal tudi natisnjen dopis „sporazumna odpoved delovnega razmerja“ in s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik se je takoj naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu zaposlil pri toženi stranki, od prejšnjega delodajalca ni dobil nobene odpravnine, čeprav je pri njem delal 34 let. Z enakim delom, kot pa ga je opravljal pri prejšnjem delodajalcu, z istim strojem in na istem delovnem mestu je nadaljeval tudi pri toženi stranki. Med navedenima pravnima subjektoma je bil izveden prenos dejavnosti, delavcev in strojev, med njima je bila sklenjena tudi pogodba, kar pomeni, da je prišlo do spremembe delodajalca po 73. členu ZDR. Tožnik je že po samem zakonu pri toženi stranki (prevzemniku) ohranil vse pravice, do katerih je bil upravičen kot delavec pri prejšnjem delodajalcu (prenosniku), vključno s priznanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih, kot podlage za obračun odpravnine iz člena 112/2 oz. 109. člen ZDR in priznanjem celotnega regresa za letni dopust
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 156, 156/1, 163, 163/6. ZOdvT člen 20, 20/1.
vrednost spornega predmeta – vrednost predmeta odvetniških storitev – krivdno povzročeni stroški
Ker ima tožnik po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP ocenitveno dolžnost, v skladu s katero je v obravnavanem primeru v dopolnitvi tožbe spremenil sporno vrednost, na naroku pa to vrednost ponovno zvišal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožnik lahko sporno vrednost spremenil že pred samim narokov, posledično ta ne bi bil potreben in toženki stroški s pristopom na narok ne bi nastali.
Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Terjatve iz delovnega razmerja so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja.