ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 435, 436, 437, 439, 439/1, 439/1-1, 441. ZSReg člen 19, 39, 39-4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - ugovor - upoštevni pritožbeni razlogi
Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
ZPP člen 168, 168/4. ZST-1 člen 39. ZST člen 3, 3/2, 4, 4/1, 4/2-2, 14, 14/1, 14/2.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil pooblaščenec tožeče stranke navzoč na glavni obravnavi z dne 17.3.2011, je njena taksna obveznost za sodbo (drugi odstavek 3. člena ZST), ker ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastala z zaključkom te glavne obravnave (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST). Zato je 12.6.2012 vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (za sodbo) res prepozen, saj ga je tožeča stranka vložila (že) po nastanku taksne obveznosti za sodbo (in tudi po prejemu plačilnega naloga sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse II Pg 1899/2010 z dne 30.5.2012 (31.5.2012)).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – učitelj - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Tožnik (profesor na srednji šoli) je s fizičnimi dotiki, ob katerih je uporabljal tudi izraze, ki so namigovali na spolnost, dijakinje nadlegoval in posegel v njihovo spolno integriteto, kar je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima tudi znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz 2. odstavka 174. člena KZ-1. Tudi sicer je tožnik kot profesor že s ponavljajočim neprimernim izražanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga zakonita.
Uredba (ES) št. 883/2004 ne ureja pravic in ne pokriva dajatev na podlagi preostale delovne zmožnosti, temveč osebe, za katere se uporablja, na podlagi I., II. ali III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine ob pogojih iz 67. člena ZPIZ-1. Pri tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložil pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, pač pa do zmanjšanja delovne zmožnosti, ker ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je KV zidar, še vedno pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu z omejitvami s polnim delovnim časom, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
stroškovna odločitev – odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha
Ker tožnica po ugotovitvi sodišča prve stopnje za del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri kandidatke za ravnateljico tožene stranke ni imela več pravnega interesa (ta sklep je bil razveljavljen s strani tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo), je v tem delu tožbo tožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo, medtem ko je v preostalem tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo. Ker je bila tožnica v tem individualnem delovnem sporu v celoti neuspešna, je, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Po tem, ko je toženec tožniku v novem postopku priznal nove pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije invalidnosti (pravico do invalidske pokojnine), je tožnik umaknil tožbo zoper odločbo o razvrstitvi v III. kategorijo, s katero je uveljavljal pravico do dela v polovičnem delovnem času in pravico do delne invalidske pokojnine. Izdaja nove odločbe v novem postopku ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnik nima pravice do povračila stroškov, nastalih do umika tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog tega delovnega mesta med druge delavce je lahko utemeljen poslovni razlog, vendar pa delodajalec s fiktivnim ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tega instituta ne sme zlorabiti. Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembna le formalna ukinitev delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nova zaposlitev dveh delavk tik pred tožničino odpovedjo na delovnih mestih, na katerih bi lahko delala tudi tožnica, kaže na zlorabo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zdravstvena zmožnost
V skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje teh posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec posebnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
Tožnik, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje, je bil z dokončno in pravnomočno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, saj je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožen za delo na drugem fizično lažjem in psihično manj zahtevnem delu, brez uporabe motornih vozil v službene namene, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa mu ni bila priznan. Ker mu ta pravica ni bila priznana, nima pravice do delne invalidske pokojnine.
gospodarski spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nepravilen pravni pouk o pritožbi – pravočasnost pritožbe
Ker je bil v pravnem pouku o pritožbi sodbe prve stopnje naveden nepravilen rok za vložitev pritožbe, je v tem roku vložena pritožba pravočasna.
Ker sodišče prve stopnje niti v vabilih na glavno obravnavo niti v pravnem pouku o pritožbi izpodbijane sodbe ni navedlo, iz katerih pritožbenih razlogov se sme izpodbijati sodba, je zato pritožbeno sodišče upoštevalo pritožbena navajanja tožeče stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Tretji odstavek 90. člena ZDR med drugim pri kriteriju ustreznosti zaposlitve izrecno določa, da je ustrezna zaposlitev le takšna, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Po prejšnji pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vodja finančno ekonomskega področja, ki ga je zasedala tožnica, se je zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnici je bila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto računovodja, za katerega se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, zato je bila ponudba nove zaposlitve neustrezna.
Tožnica je še vedno zmožna opravljati organizirano pridobitno delo kot invalid III. kategorije invalidnosti, in sicer drugo delo z omejitvami v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in editativnih substanc v zraku, ki bi nanjo in na dihala delovali iritativno – toksično, brez prenašanja težjih bremen, brez vsiljenega ritma dela, brez daljše hoje in stoje, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, zato ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so izključno (le) izvajanje o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 64.
pokojninska doba – kmetijska delavka – elementi delovnega razmerja
Ker je tožničino delo kmetijske delavke na kmetiji v velikosti 10 ha v lasti njene mame, ki se je ukvarjala z vzrejo in prodajo govedi in prašičev ter prodajo mleka in kmetijskih pridelkov, vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja (stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjeno plačilo), se ji čas opravljanja tega dela šteje v pokojninsko dobo.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 156, 156/1, 163, 163/6. ZOdvT člen 20, 20/1.
vrednost spornega predmeta – vrednost predmeta odvetniških storitev – krivdno povzročeni stroški
Ker ima tožnik po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP ocenitveno dolžnost, v skladu s katero je v obravnavanem primeru v dopolnitvi tožbe spremenil sporno vrednost, na naroku pa to vrednost ponovno zvišal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožnik lahko sporno vrednost spremenil že pred samim narokov, posledično ta ne bi bil potreben in toženki stroški s pristopom na narok ne bi nastali.
Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Terjatve iz delovnega razmerja so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev – poneverba
Tožena stranka je na podlagi podatkov finančno – računovodske službe ugotovila, da tožnica v določenem obdobju ob koncu delovnega dne ni izpisala rekapitulacije blagajniških prejemkov in denarja s priloženimi računi ni oddala na blagajno tožene stranke, s čimer ji je povzročila materialno škodo. Tožnica je bila seznanjena o tem, kakšne so bile njene obveznosti v zvezi z oddajanjem denarja. Očitana ravnanja tožnice imajo znake kaznivih dejanj zatajitve in poneverbe, ki se lahko storijo samo z naklepnim ravnanjem. Zato je v tožničinem primeru izkazan razlog za izredno odpoved po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
invalidnost – svoj poklic – javna dela – invalidnost pred nastopom dela
Tožnica, ki je po izobrazbi medicinski tehnik, je kot medicinska sestra delala le krajše obdobje po zaključku šolanja, nato pa je delala različna druga dela. Za ugotovitev invalidnosti je treba najprej razčistiti, kaj je tožničin svoj poklic iz 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1, po katerem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.