redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog tega delovnega mesta med druge delavce je lahko utemeljen poslovni razlog, vendar pa delodajalec s fiktivnim ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tega instituta ne sme zlorabiti. Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembna le formalna ukinitev delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nova zaposlitev dveh delavk tik pred tožničino odpovedjo na delovnih mestih, na katerih bi lahko delala tudi tožnica, kaže na zlorabo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zdravstvena zmožnost
V skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje teh posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec posebnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik ni pridobil pisnega soglasja za koriščenje rednega letnega dopusta in je tako neupravičeno izostal z delovnega mesta. Prav tako ni prijavil spremembe prebivališča pri pristojnem ministrstvu in o tem ni obvestil delodajalca, pri čemer je delodajalca spravil v občutno premoženjsko škodo glede kraja prebivanja, ker mu je tožena stranka izplačevala višje potne stroške, pri čemer naj bi dejansko živel le 50 m od delovnega mesta. Z opisanim ravnanjem je tožnik kršil delovne obveznosti, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sprememba delodajalca
Tožnik je prešel k toženi stranki od svojega prejšnjega delodajalca na podlagi dogovora med obema delodajalcema, skupaj s strojem, ki ga je upravljal. Rečeno mu je bilo, da bo, kolikor na prehod ne bo pristal, postal višek in izgubil službo. Iz tega razloga in ker je bil prava neuka oseba, je podpisal tudi natisnjen dopis „sporazumna odpoved delovnega razmerja“ in s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik se je takoj naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu zaposlil pri toženi stranki, od prejšnjega delodajalca ni dobil nobene odpravnine, čeprav je pri njem delal 34 let. Z enakim delom, kot pa ga je opravljal pri prejšnjem delodajalcu, z istim strojem in na istem delovnem mestu je nadaljeval tudi pri toženi stranki. Med navedenima pravnima subjektoma je bil izveden prenos dejavnosti, delavcev in strojev, med njima je bila sklenjena tudi pogodba, kar pomeni, da je prišlo do spremembe delodajalca po 73. členu ZDR. Tožnik je že po samem zakonu pri toženi stranki (prevzemniku) ohranil vse pravice, do katerih je bil upravičen kot delavec pri prejšnjem delodajalcu (prenosniku), vključno s priznanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih, kot podlage za obračun odpravnine iz člena 112/2 oz. 109. člen ZDR in priznanjem celotnega regresa za letni dopust
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so izključno (le) izvajanje o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 64.
pokojninska doba – kmetijska delavka – elementi delovnega razmerja
Ker je tožničino delo kmetijske delavke na kmetiji v velikosti 10 ha v lasti njene mame, ki se je ukvarjala z vzrejo in prodajo govedi in prašičev ter prodajo mleka in kmetijskih pridelkov, vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja (stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjeno plačilo), se ji čas opravljanja tega dela šteje v pokojninsko dobo.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Kljub temu, da ZPol v 3. odstavku 77. člena določa, da mora biti odločba o začasni razporeditvi oziroma napotitvi policistu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela, odločba ni nezakonita zgolj iz razloga, ker je bila tožniku vročena štiri dni pred nastopom dela. Ugotoviti je treba, ali je imela kasnejša vročitev odločbe za tožnika neugodne posledice, kar je odvisno od tega, ali je bil s napotitvijo seznanjen že pred vročitvijo ali ne.
Po tem, ko je toženec tožniku v novem postopku priznal nove pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije invalidnosti (pravico do invalidske pokojnine), je tožnik umaknil tožbo zoper odločbo o razvrstitvi v III. kategorijo, s katero je uveljavljal pravico do dela v polovičnem delovnem času in pravico do delne invalidske pokojnine. Izdaja nove odločbe v novem postopku ne pomeni izpolnitve zahtevka, zato tožnik nima pravice do povračila stroškov, nastalih do umika tožbe.
stroškovna odločitev – odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha
Ker tožnica po ugotovitvi sodišča prve stopnje za del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri kandidatke za ravnateljico tožene stranke ni imela več pravnega interesa (ta sklep je bil razveljavljen s strani tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo), je v tem delu tožbo tožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo, medtem ko je v preostalem tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo. Ker je bila tožnica v tem individualnem delovnem sporu v celoti neuspešna, je, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
plačilo nadur – sporazum – dokazno breme – nadurno delo
Tožena stranka je kot delodajalec tista, ki bi morala voditi (pravilno in točno) evidenco ur, ki jih delavci opravijo. V primeru spora, ko delavec zatrjuje, da ni prejel plačila vseh ur, je dokazno breme, da je bilo plačano vse, na delodajalcu, toženi stranki. Ona je bila dolžna dokazati, da je tožnik nadure dobil plačane. Ker tega ni storila, je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi ter pri tem upoštevati število nadur, kot jih je v tožbi navedel tožnik.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Tožnik je vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi določb 100.a člena ZObr, s katero je med drugim zahteval tudi izplačilo dodatka za stalnost. Tožena stranka o njegovi zahtevi ni odločila, tožnik pa je nato vložil obravnavno tožbo. Procesne predpostavke za vložitev tožbe za izplačilo dodatka za stalnost so tako izpolnjene, saj 8. odstavek 100.a člena ZObr določa, da delavec, če ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru ali če minister oziroma pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču.
Pri kršitvah osebnostnih pravic posameznika, kot so pravica do dostojanstva zasebnosti in nedotakljivosti, gre za zlorabo osebne integritete, ki posega v pravno zavarovano sfero oškodovanca. Vendar naj bi se odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic priznala izjemoma in v primeru takšnih kršitev, ki so pri oškodovancu upravičeno povzročila duševne bolečine. Ni sprejemljivo stališče, da lahko vsako škodno ravnanje delodajalca povzroči delavcu duševne bolečine, saj ljudje različno dojemamo čustveno in psihično nasilje enega do drugega, nekdo je lahko bolj občutljiv (strpen) na konkreten odnos ali medsebojno komunikacijo, drugi pa ne. Vsekakor mora biti kršitev osebnostnih pravic težka in intenzivna, ki občutno presega običajno (normalno) obnašanje posameznikov, kot se v danih razmerah lahko pričakuje. To pomeni, da je potrebno denarno odškodnino iz naslova kršitev osebnostnih pravic omejiti samo na takšne dogodke, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerjih jasno manifestirajo kršitev. Nikakor pa ne pomeni denarna odškodnina kazen za povzročitelja, temveč predstavlja le zadoščenje oškodovancu za povzročene nevšečnosti in duševne bolečine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo ukinila tožničino delovno mesto in računovodsko službo prepustila zunanjemu pogodbenemu izvajalcu, ter s tem zagotovila nemoteno delovanje finančno-računovodske službe, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 435, 436, 437, 439, 439/1, 439/1-1, 441. ZSReg člen 19, 39, 39-4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - ugovor - upoštevni pritožbeni razlogi
Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Tretji odstavek 90. člena ZDR med drugim pri kriteriju ustreznosti zaposlitve izrecno določa, da je ustrezna zaposlitev le takšna, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Po prejšnji pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vodja finančno ekonomskega področja, ki ga je zasedala tožnica, se je zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnici je bila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto računovodja, za katerega se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, zato je bila ponudba nove zaposlitve neustrezna.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSM0021457
OZ člen 346, 355, 335/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 358, 358/1, 360,360/1.
zastaranje - zastaranje terjatev upravnika na povračilo založenih stroškov od etažnega lastnika - enoletni zastaralni rok - verzija
Splošni petletni zastaralni rok, ki se uporablja pri zastaranju verzijskih zahtevkov, se namreč uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ). Pri tem lahko posamezna terjatev izpolnjuje pogoje za različne terjatve, ki zastarajo vsaka v drugačnem roku. Posamezna terjatev je lahko npr. obenem odškodninska terjatev in terjatev iz gospodarske pogodbe, zato je potrebno pri uporabi pravnih pravil o zastaralnih rokih upoštevati, da posebno pravilo nadomesti splošno pravilo.(1)Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vtoževane terjatve upravnika za povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Glede na to, da se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v tako obravnavanem primeru potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
V obravnavanem primeru, ko je toženec na podlagi petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) za obratovalne stroške najemnika odgovarjal subsidiarno, po mnenju pritožbenega sodišča tudi ne bi bilo primerno, da bi etažni lastnik oziroma najemodajalec za dolgove svojega najemnika odgovarjal v obdobju petih let, saj bi tako dolgo obdobje zmanjševalo možnost učinkovitega dokazovanja etažnega lastnika, da je najemnik pravočasno in pravilno izpolnil obveznosti iz najemne pogodbe.(2)
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 67.
invalidska pokojnina - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti. Tožnik, ki je avstrijski državljan, kot invalid III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ker še ni star 63 let.
Tožnik, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje, je bil z dokončno in pravnomočno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, saj je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožen za delo na drugem fizično lažjem in psihično manj zahtevnem delu, brez uporabe motornih vozil v službene namene, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa mu ni bila priznan. Ker mu ta pravica ni bila priznana, nima pravice do delne invalidske pokojnine.