inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - predložitev sklenjenih kreditnih pogodb - podatki o kreditojemalcih
Ni mogoče šteti, da je tožnica s tem, ko je toženki izročila kopije, iz katerih niso razvidni podatki o kreditojemalcih, izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 34. člena ZPotK-1. Ta obveznost je opredeljena jasno, nedvoumno in nepogojno, kar pomeni, da je presojo o potrebnosti pogodb za opravljanje inšpekcijskega nadzora opravil že zakonodajalec in ne more biti predmet tega postopka.
ZPotK-1 člen 10, 10/2, 34, 34/2, 34/7, 34/7-7. ZIN člen 16.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - podatki o kreditojemalcu
Podatek o potrošniku je bistven za izvajanje učinkovitega nadzora, ker pa obseg nadzora izhaja iz zakona in se nanaša tudi na izvrševanje dolžnosti kreditojemalca do konkretnega potrošnika, je bilo nepotrebno, da inšpektor tožnici izkaže, da nadzor opravlja zaradi zaščite pravic potrošnikov. Tožnica nepodreditve odredbi inšpektorja ne more opravičevati z varstvom potrošnikom in njihove zasebnosti tudi zato, ker določba 16. člena ZIN nalaga inšpektorju varovanje tajnosti, s katero se seznani pri inšpekcijskem pregledu. Tožnica bi morala predložiti kreditne pogodbe, ki bi vsebovale tudi podatke o kreditojemalcu.
ukrep tržnega inšpektorja - označevanje cen - prodajna cena
Ponujanje blaga po maloprodajni ceni in izračunom za gotovino po presoji sodišča ne pomeni, da sta za to blago določeni dve prodajni ceni, saj toženka sama ugotavlja, da je cena z oznako „izračun za gotovino“ 5 % nižja od prikazane maloprodajne cene. Gre torej za znižano ceno zaradi plačila blaga v gotovini.
Kot prodajne cene ni mogoče šteti oznake „priporočena cena dobavitelja“, saj med strankami ni sporno, da tožnica blaga s to oznako po tej ceni ne prodaja.
potrošnik - organizacija potrošnikov - izbris iz registra potrošniških organizacij
Odločitev o izbrisu tožnika iz registra potrošniških organizacij temelji na ugotovitvi, da njegovi ustanovitelji niso bile zgolj fizične osebe. Kljub temu, da se izpodbijana odločitev nanaša na izbris tožnika iz registra in ne na odpravo odločbe o njegovem vpisu v register, taka odločitev pomeni poseg v pravnomočno urejen pravni položaj, zato mora temeljiti na zakonu (158. člen Ustave).
ZVPNPP člen 4, 8, 10, 10-8, 12, 12/2. ZUP člen 35, 36, 37.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - možnost oškodovanja potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - prepoved nepoštene poslovne prakse - predlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe
Tržni inšpektor je pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da namerava tožnica le nekaj dni po opravljenem nadzoru razposlati katalog, v katerem potrošnikom v nasprotju z ZVPNPP obljublja nagrade. Glede na ugotovljeno je tržni inšpektor izpodbijano odločbo pravilno oprl na določbo drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, saj je bila tožnica tik pred tem, da uporabi nepošteno poslovno prakso, ki bi lahko imela za posledico oškodovanje prejemnikov kataloga.
Ker se je predlog za izločitev uradne osebe nanašal na izločitvene razloge po prvem odstavku 37. člena ZUP (obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe), tržni inšpektor kljub vloženemu predlogu za izločitev ni smel prenehati z delom v zadevi, kar pomeni, da je bil upravičen izdati izpodbijano odločitev, četudi o predlagani izločitvi še ni bilo odločeno.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
Definicijo nepoštenega pogodbenega pogoja dajeta 23. in 24. člen ZVPot. Pogodbeni pogoj je nepošten, če ima vsebino iz tretjega odstavka 24. člena ZVPot in če povzroči eno od naslednjih posledic, ki jih opisuje prvi odstavek 24. člena ZVPot. Splošni pogoji za opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev v 1. do 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot so določeni alternativno in ne kumulativno. Zato je dovolj, da je izpolnjen eden izmed njih.
varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - prekrškovni postopek
Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.
Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kaznovati.
Ne gre za enačenje prodajne akcije in razprodaje, saj je v odločbi jasno navedeno, da ni dopustno, da je tožeča stranka določene izdelke znižala v preteklih obdobjih (pri čemer ni rečeno, da so bila to obdobja razprodaj) in je potem tako znižane izdelke prikazovala kot znižane tudi v obravnavanih dveh obdobjih.
ZPotK-1 člen 30, 30/3, 30/3-1, 30/5, 44. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja člen 2, 2/2.
dovoljenje za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja - pogoji za izdajo dovoljenja - podaljšanje dovoljenja - izobrazbeni pogoj
Glede na določbe 44. člena in 1. točke tretjega odstavka 30. člena ZPotK-1 ter drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja, zaradi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja, je tožnici zakonito mogla biti zavrnjena izdaja dovoljenja, ker Ustavno sodišče v odločbi I-U-178/12 ni ugotovilo neskladnosti določb ZPotK-1 z Ustavo, sodišče pa ne neskladnosti določb 2. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja z zakonom.
Posebno zaračunavanje stroškov pregleda pomožnih naprav in stroškov kontrolnega pregleda, ki je neupravičeno, predstavlja agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno in povzroča oškodovanje potrošnikov.
Ugotavljanje, kdaj sicer točna informacija zavaja povprečnega potrošnika pri njegovih ekonomskih odločitvah, pomeni uporabo pravno nedoločenega pojma in s tem uporabo materialnega prava. Sodišče meni, da v obravnavanem primeru povprečni potrošnik ni bil zaveden, in se strinja s trditvijo tožnice, da je povprečni potrošnik do tolikšne mere obveščen, primerno skrben in previden, da ne more biti zaveden zgolj zaradi tega, ker so številke za večji popust v večji velikosti od številk za manjši popust.
Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje nagradne igre
V konkretnem primeru v tožničinem oglaševanju informacije potrošniku glede sodelovanja v sporni nagradni igri niso bile predstavljene na način, ki bi bil v celoti dovolj jasen in nedvoumen. Če se je tožnica odločila, da je izvajala nagradno igro, kjer nakup ni bil pogoj za sodelovanje, bi moralo biti to zelo jasno razvidno iz oglasov. Glede na to, da je bilo na oglasih sodelovanje v nagradni igri preko SMS sporočil natančno pojasnjeno, bi morala tožnica na oglasih tudi druge načine sodelovanja pojasniti z enako natančnostjo kot tega. V konkretnem primeru pa tega ni storila, zato je s tem ravnanjem uporabila nepošteno poslovno prakso, ki bi/je lahko pri potrošnikih povzročila oškodovanje.
ZVPNPP člen 4, 5, 6, 12. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. 5. 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta člen 6.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - pravo EU - popolna harmonizacija - informacija glede razpoložljivosti
Poslovna praksa je zavajajoča, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov in če to povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Zavajajoče je izpustiti bistvene informacije, ki jih glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje, za sprejem odločitve ali prikrivati bistvene informacije ali jih navajati na nejasen, nerazumljiv, dvoumen način. Pri tem je potrebno upoštevati, da je potrebno informacije jasno prikazati, saj je nejasna informacija enakovredna opustitvi dajanja informacij, prav tako pa se šteje učinek poslovne prakse v celoti, vključno s predstavitvijo. Pri tem ni potrebno dokazovati, da je bil potrošnik dejansko zaveden.
S pogodbenim pogojem, s katerim je potrošnik seznanjen šele po sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu in po opravljeni registraciji s poslanim sms sporočilom (pogodbeni pogoj v postopku registracije sledi fazi, ko potrošnik pošlje sporočilo, s katerim aktivira dostop) tožnica v bistvu doseže, da takšno pogodbo, za katero je potrošnik utemeljeno mislil, da je sklenjena za določen čas, podaljša za nedoločen čas, če potrošnik v relativno kratkem roku ne sporoči, da podaljšanja ne želi. S takšnim pogojem je tožnica tudi po presoji sodišča povzročila, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ob sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost gradbenega proizvoda - listina o skladnosti - sorazmernost ukrepa
Tržni inšpektorat kot organ v sestavi ministrstva opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na področjih prometa blaga in storitev, gradbenih proizvodov in varnosti proizvodov v pristojnosti ministrstva.
Sodišče meni, da v obravnavanem primeru izrečeni ukrep ni bil pretiran, upoštevajoč pri tem zlasti vidik varstva kupcev spornih ogrevalnih kotlov oziroma njihovih uporabnikov, v korist katerih je predvideno trajno nameščanje varnostnih opozoril na samem gradbenem proizvodu, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno. Če bo tožnica odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, pa sodišče ne vidi razloga proti ponovnemu dajanju obravnavanega ogrevalnega kotla v promet.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Obravnavanimi izdelki spadajo v blagovno skupino „posteljnina“ in so kljub osebni uporabi primerni za vračilo. Posledično tej ugotovitvi pa je dolžan prodajalec oblikovati pogoje prodaje tako, da potrošniku omogoči pravico do odstopa od pogodbe.
Celotna predstavitev izdelkov utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejel. Odločilni razlog za nakup so lastnosti izdelkov, ki so mu predstavljene in vzbujajo upanje, da izdelki vplivajo na telesno počutje in zdravstveno stanje. Pri tem je treba upoštevati tudi način prodaje – tožnik izdelke prodaja izven poslovnih prostorov in tako potrošnik nima možnosti izbire med istovrstnimi izdelki, ampak se za nakup odloča na podlagi tožnikove predstavitve. Glede na to, kaj lahko pričakuje od uporabe izdelkov, je zanje pripravljen plačati visoko ceno, kar lahko povzroči njegovo oškodovanje, saj izdelki nimajo lastnosti, kot jih je tožnik predstavil.
ZPotK-1 člen 29, 30, 31, 34, 35. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja člen 1, 3, 6, 9.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja
Tožeča stranka si za opravljanje svoje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja na novem naslovu ni predhodno pridobila predpisanega dovoljenja za opravljanje teh storitev in ustrezne nalepke, zato ji je bil pravilno in utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja.
ZPotK-1 člen 2, 2-10, 3, 28, 34, 35. SPZ člen 171.
varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - zastava - neposestna zastavna pravica na premičninah
Neposestna zastavna pravica na premičninah se lahko, glede na določbo 171. člena SPZ, ustanovi izključno s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Ta določba je zavezujoča in pomeni zakonski pogoj za nastanek neposestne zastavne pravice ter se ji z navedbo, da je odsotnost predpisane obličnosti le v breme tožnika, ni mogoče izogniti. Zato pogodb, ki jih je s strankami sklepal tožnik, ni mogoče vsebinsko okvalificirati kot zastavne pogodbe v smislu ustanovitve neposestne zastavne pravice. Čim je tako, pa sklepanje pogodb predstavlja kreditiranje potrošnikov in je treba upoštevati določbe ZPotK-1.